Jedro

Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da tožba tožnika zoper odločbo št. Bpp 249/2014-2, na katero se prošnja nanaša, nima verjetnega izgleda za uspeh. Ugotovitev je v razlogih izpodbijane odločbe ustrezno in pravilno obrazložena, zato tožnik ne more uspeti s pavšalnim tožbenim ugovorom, da je odločitev napačna in da je brez tehtnih argumentov. Pravilnost izpodbijane odločitve dodatno potrjuje tudi sodba, s katero je odločba, na katero se prošnja nanaša, Bpp 249/2014-2 pravnomočno potrjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 249/2014-2 z dne 15. 9. 2014 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Iz obrazložitve sledi, da tožnik prosi za dodelitev BPP v zvezi z vloženo tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 249/2014-2 z dne 15. 9. 2014, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo istega sodišča št. Bpp 161/2014-2 z dne 30. 6. 2014. S slednjo je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep tega sodišča št. I U 121/2014-7 z dne 28. 5. 2014, s katerim je bila zavrnjena zahteva tožnika za vrnitev v prejšnje stanje in posledično njegova tožba kot prepozna zavržena na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

V odločbi Bpp 249/2014-2 z dne 15. 9. 2014, na katero se prošnja nanaša, je možnost uspeha v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 161/2014-2 z dne 30. 6. 2014 presojena in pravilno ugotovljeno, da tožnik za uspeh nima verjetnega izgleda. Pravilnost odločitve potrjuje tudi sodba Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 1323/2014 z dne 16. 9. 2014, s katero je bila zavrnjena tožba tožnika zoper odločbo Bpp 161/2014-2 z dne 30. 6. 2014. Zato se na podlagi 24. člena ZBPP kot neutemeljena zavrne tudi njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi z vloženo tožbo zoper to odločitev.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja. Meni, da je do brezplačne pravne pomoči upravičen, ker je prava neuk in prejemnik socialne pomoči. Pravno pomoč potrebuje za dopolnitev tožbe in hkrati prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tem upravnem sporu. Sodišče krši zakon, Ustavo in EKČP, ker mu od vsega začetka ne nudi BPP. Meni tudi, da tožena stranka napačno ugotavlja, da nima izgledov za uspeh s tožbo, svoje trditve pa tudi ne obrazloži s tehtnimi argumenti. Zaradi nedopustnega ravnanja odvetnikov, službe za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani in naslovnega sodišča je tožnik v nasprotju z ustavnimi jamstvi ostal brez odvetnika, ki bi ga v zadevi pravno zastopal. Tožena stranka je sodišču predložila uprave spise. Odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom, na katerega se sklicuje. Izčrpni in pravilni so tudi razlogi, s katerimi je odločitev obrazložena tako v dejanskem kot tudi v pravnem pogledu. Sodišče se zato nanje sklicuje in jih ne ponavlja (71. člen ZUS-1).

Na podlagi tretjega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo tako finančni položaj prosilca kot tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji prošnje kot pogoji za dodelitev upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.

Tožena stranka v izpodbijani odločbi po presoji sodišča pravilno ugotavlja, da tožba tožnika zoper odločbo št. Bpp 249/2014-2 z dne 15. 9. 2014, na katero se prošnja nanaša, nima verjetnega izgleda za uspeh. Ugotovitev je v razlogih izpodbijane odločbe ustrezno in pravilno obrazložena, zato tožnik tudi ne more uspeti s pavšalnim tožbenim ugovorom, da je odločitev napačna in da je brez tehtnih argumentov. Pravilnost izpodbijane odločitve dodatno potrjuje tudi sodba I U 1674/2014 z dne 25. 11. 2014, s katero je odločba tožene stranke Bpp 249/2014-2 z dne 15. 9. 2014 pravnomočno potrjena.

Druge tožbene navedbe so splošne oziroma se na obravnavano zadevo ne nanašajo.

Ker ugovori, ki jih uveljavlja tožnik, po navedenem niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, ni našlo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se, kot tožniku pravilno pojasni že tožena stranka, na podlagi četrtega odstavka 10. člena ZST-1 v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača. Predlog za dodelitev BPP, ki ga tožnik vlaga hkrati s tožbo, pa je predmet upravnega odločanja v pristojnosti organa za brezplačno pravno pomoč, ki je v zadevi odločil z odločbo Bpp 14/2015-2 z dne 16. 2. 2015.