Jedro

Izjemna brezplačna pravna pomoč je urejena v 22. členu ZBPP; ta določa, da se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli tudi, ne glede na določbe ZBPP o materialnem položaju prosilca in njegove družine, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona, in če njegov lastni dohodek oziroma lastni dohodek njegove družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo odločil, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenca ustrezne stroke v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, II P 1609/2019, zaradi ugotovitve neveljavnosti oporoke. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bil organ za BPP dolžan po 20. členu Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) preveriti mesečne dohodke in prejemke tožnika v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, to je od julija do septembra 2021. Po vpogledu v evidenco FURS o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb je organ ugotovil, da znaša lastni dohodek tožnika v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje v skupni višini 2.939,97 EUR ter da tako znaša povprečni mesečni dohodek tožnika 979,99 EUR in tako presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in trenutno znaša 804,36 EUR. Zato tožnik presega dohodkovni cenzus iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kar izključuje njegovo pravico do BPP. Glede na datum vložitve prošnje za BPP je višina relevantnega osnovnega zneska minimalnega dohodka 402,18 EUR in se uporabljajo glede na ta znesek preračunani pogoji glede ugotavljanja materialnega položaja. Ker je tožnik že z višino lastnega dohodka presegel limit za odobritev BPP, se organ za BPP ni spuščal v presojo višine drugega njegovega premoženja ter v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Organ za BPP še navaja, da se po 13. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) od lastnega dohodka za relevantno trimesečno obdobje odštejejo zgolj izplačane preživnine, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora oziroma periodični dohodki, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Drugih izjem odhodkov, ki bi jih bilo mogoče odšteti od dohodka tožnika, ZUPJS ne predvideva. Sodne prepovedi, stanovanjski stroški in podobno se tako ne morejo upoštevati kot zakonska dovoljena izjema za priznanje BPP, pri čemer v konkretnem primeru tožnik višine teh odhodkov niti ne specificira. Organ za BPP še dodaja, da je tožnika že v pozivu z dne 18. 10. 2021, v katerem ga je pozval k predložitvi ustreznega izpolnjenega in podpisanega obrazca BPP št. 1, seznanil, da po določbah šeste in sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izjemne BPP, in sicer glede na odvzeto poslovno sposobnost zaradi kverulantstva (pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012) in neizkazan položaj materialne ogroženosti. Glede na to je organ za BPP tožnikovo prošnjo za BPP zavrnil. 2. Tožnik v tožbi navaja, da mu je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena prošnja za nujno in izjemno BPP, brez upoštevanja splošno znanih dejstev, brez upoštevanja 36. člena ZBPP, brez upoštevanja 22. in 24. člena ZBPP, brez upoštevanja izjave z dne 25. 10. 2021 in sodbe tega sodišča I U 398/2021 z dne 19. 5. 2021. Tožnik sodišču predlaga, da zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 22/2020 opravi glavno obravnavo, na kateri naj poleg tožnika, njegove skrbnice, zasliši tudi sodnika A. A., psihiatra B. B. in sodnico Višjega sodišča v Ljubljani C. C. ter po opravljeni obravnavi izpodbijano odločbo razveljavi in ugodi prošnji za nujno ali izjemno BPP oziroma podrejeno, zadevo vrne v ponovni postopek organu za BPP. Tožnik dalje navaja, da je v prošnji z dne 13. 10. 2021 in v dopolnitvi z dne 25. 10. 2021 organu za BPP jasno navedel in predložil dokaze o dolgoletnem ekonomskem in psihičnem nasilju organov in sodišč Republike Slovenije ter o posledični socialni stiski in izgubi procesne in pravdne sposobnosti, kar trpi že od leta 1995 dalje. Iz navedenih splošno znanih dejstev je razvidno, da se tožnik v navedenih nevzdržnih razmerah ni znašel po svoji krivdi, pač pa zaradi kratenja mu pravic iz 22., 23., 25., 26. in 33. člena Ustave. Opravilna sposobnost mu je bila odvzeta na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 211/94 z namenom, da se mu v upravnih in sodnih postopkih s postavitvijo pravnega strokovnjaka zagotovi kvalificirano varstvo njegovih pravic, koristi in interesov. S predlaganimi zaslišanji bi se navedeno ugotovilo. Tožnik je kljub splošno znanim dejstvom prošnji z dne 13. 10. 2021 priložil sodno izvedeniški psihiatrični izvid dr. B. B. z dne 17. 11. 2008, dalje izjavo, podano dne 13. 2. 2020 na Centru za socialno delo Domžale in odgovor sodišča iz ... št. Su 19/2021, v dopolnitvi pa še sodbo Upravnega sodišča I U 398/2021 z dne 19. 5. 2021, vendar organ za BPP navedenih dejstev ni upošteval. Obenem pa je celo nerazumno ugotovil, da bi na podlagi zapisnika Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1603/2019 z dne 8. 9. 2021 brez prihrankov in s pokojnino v višini 979,99 EUR, brez upoštevanja nujnih oziroma zakonsko zagotovljenih sredstev za preživljanje, lahko plačal 1.000,00 EUR za izvedenca. Organ za BPP tudi ni upošteval, da mu je bil v postopku II P 1603/2019 zaradi težkih socialnih razmer postavljen brezplačen odvetnik. Organ za BPP tudi ni upošteval sodnih postopkov Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 18/2020 in II P 414/2021 in sodnih postopkov Okrajnega sodišča v Domžalah N 44/2020 in N 17/2015, v katerih tožniku prav tako kratijo pravico do izjemne in nujne BPP. Upoštevaje navedeno tožnik meni, da mu gre celo pravica do redne BPP. Tožnik tožbi prilaga poleg izpodbijane odločbe tudi zapisnik o njegovem zaslišanju v postopku I U 398/2021, prošnjo za BPP z dne 13. 10. 2021 in dopolnitev prošnje oziroma izjavo o dejstvih z dne 25. 10. 2021. 3. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da pri svoji odločitvi, kot izhaja iz odločbe Bpp 2961/2021 z dne 15. 11. 2021, vztraja. Sodišču je predložila tudi upravni spis v zadevi.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se zavrne tožnikova prošnja za BPP v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenca ustrezne stroke v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, II P 1609/2019, zaradi ugotovitve neveljavnosti oporoke. Toženka je odločitev oprla na ugotovitev, da tožnik presega dohodkovni cenzus iz 13. člena ZBPP in da po določbah šeste in sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izjemne BPP, in sicer glede na odvzeto poslovno sposobnost zaradi kverulantstva in neizkazane materialne ogroženosti.

6. Tožnik ugovarja, da je vložil prošnjo za nujno ali izjemno BPP, vendar zakonske določbe, ki urejajo navedeni obliki BPP, niso bile upoštevane, prav tako niso bile upoštevane določbe 24. člena ZBPP in splošno znana dejstva.

7. Nujno BPP ureja 36. člen ZBPP, in sicer določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki mu je nujno potrebno, da se izogne posledicam. Ker tožnik v prošnji niti ni zatrjeval, da potrebuje BPP za kakšno dejanje nemudoma, ker bi sicer izgubil pravico opraviti to dejanje, je organ pravilno obravnaval prošnjo kot prošnjo za redno BPP. Ker je ugotovil, da tožnik presega že dohodkovni cenzus po 13. členu ZBPP, s tem ko njegov povprečni mesečni dohodek v relevantnem obdobju znaša 979,99 EUR, višina dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, pa 804,36 EUR, je njegovo prošnjo moral zavrniti, saj presežen dohodkovni pogoj prosilca kot upravičenca do BPP izključuje. Tožnik konkretizirano tudi ne ugovarja razlogovanju organa o njegovih dohodkih, višini upoštevanega osnovnega zneska minimalnega dohodka in da mu na podlagi 13. člena ZUPJS ni bilo mogoče upoštevati kakšnih odhodkov. Kot nepotrebno se organ v nadaljevanju ni niti ukvarjal z vprašanjem, ali tožnik izpolnjuje objektivni pogoj po 24. členu ZBPP (upoštevanje dejstev in okoliščin o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP), saj tožnik glede na neizpolnjen dohodkovni pogoj, kajti pogoja po 13. in 24. členu ZBPP sta določena kumulativno, do BPP ne more biti upravičen.

8. Izjemna BPP je urejena v 22. členu ZBPP; ta določa, da se _lahko_ BPP dodeli tudi, ne glede na določbe ZBPP o materialnem položaju prosilca in njegove družine, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona, in če njegov lastni dohodek oziroma lastni dohodek njegove družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Tožnik je uveljavljal priznanje na podlagi šeste oziroma sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Po šesti alineji se izjemna BPP, ob izpolnjenih vseh prej navedenih pogojih, dodeli, če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer, ali za prosilca ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Vendar je organ zaključil, in sodišče se z njim strinja, da gre pri tožniku za take okoliščine, ki ga od upravičenosti do izjemne BPP izključujejo, tj. odvzem poslovne sposobnosti zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih, kar potrjuje pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012. Glede na to sodišče ne sprejema tožnikovih navedb, da je bil razlog za delni odvzem poslovne sposobnosti, da se mu zagotovi kvalificirano pravno zastopanje v upravnih in sodnih postopkih. Po sedmi alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP pa se izjemna BPP lahko dodeli tudi v drugih primerih, iz razlogov, na katere prosilec in njegovi družinski člani niso mogli oziroma ne morejo vplivati in zaradi katerih so se znašli v položaju materialne ogroženosti. V zvezi z izkazovanjem navedenega pogoja pa tožnik nekonkretizirano, z nedoločnimi pravnimi pojmi, zatrjuje „dolgoletno ekonomsko in psihično nasilje organov in sodišč v Republiki Sloveniji, zaradi katerega se je, ne po svoji krivdi, znašel v socialni stiski“ in predlaga dokazovanje z zaslišanjem psihiatra B. B., sodnice C. C. in vpogledom v številne javne in druge listine. Vendar tudi po presoji sodišča tožnik ni izpolnil že trditvenega bremena, kajti zakonska določba terja konkretizirano zatrjevanje (in izkazovanje) „položaja materialne ogroženosti prosilca iz razlogov, na katere ni mogel vplivati“ kot pogoja za dodelitev izjemne BPP.

9. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene ter ker ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Tožnik namreč dejstvom, na podlagi katerih je organ zaključil, da ne izpolnjuje dohodkovnega pogoja za priznanje BPP, konkretizirano ne oporeka in v zvezi s tem tudi ni podal nobenega dokaznega predloga. Okoliščina po šesti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP, ki tožnika izključuje kot upravičenca do izjemne BPP, je izkazana z javnima listina, iz katerih je razvidno, da je tožniku pravnomočno delno odvzeta poslovna sposobnost zaradi kverulantstva ter gre pri tožnikovemu predlogu za nasprotno dokazovanje z zaslišanjem psihiatra in sodnikov glede na neustreznost dokaznih sredstev za nepotreben dokaz. Z nobenim dokazom pa tožnik ne izkazuje pogoja materialne ogroženosti (in konkretizirano niti zatrjuje ne) po sedmi alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP. Tako da za ugotovitev relevantnega dejanskega stanja dokazovanje ni potrebno. Izvajanje številnih dokazov, ki jih tožnik predlaga, in se na relevantno dejansko stanje ne nanašajo (številne sodbe, ki naj bi pričale o tem, kako se tožniku sistematično kršijo ustavne pravice ter nezakonito odreka BPP, zaslišanje o tem psihiatra ter sodnikov, zadeve, v katerih je bila tožniku BPP priznana, itd.), pa bi bilo tudi v nasprotju z razlogi procesne ekonomije.

11. Sodišče je odločilo po sodnici posameznici na podlagi sklepa I U 1913/2021 z dne 25. 1. 2022.