Jedro

Ker je dolžnik predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Dolžnik je zoper v uvodu navedeni sklep sodišča druge stopnje pri Vrhovnem sodišču vložil laično vlogo, poimenovano „PRITOŽBA (V SKLADU S 127. ČLENOM URS)“. V njej navaja, da je sodišče dolžno vsebinsko presojati pritožbo ne glede na zamujen rok, saj Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) zagotavlja vsebinsko presojo brez kakršnihkoli omejitev. Zatrjuje, da ni bil izveden pošten postopek, saj ta ni bil javen in neposreden, prav tako pa ni imel možnosti izvajanja dokazov v svojo korist. Sklicuje se na posamezne določbe URS, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP), Protokolov k EKČP ter na odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice. Predlaga vsebinsko obravnavno pritožbe ter izvedbo javnega in nepristranskega sojenja ter enakopravno obravnavo.

2. Vrhovno sodišče je dolžnika z dopisom z dne 13. 4. 2023 opozorilo na zahteve, ki jih za opravljanje pravdnih dejanj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi predpisuje Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v tretjem in četrtem odstavku 86. člena, ter ga pozvalo, da v roku 8 dni sporoči, ali kljub temu želi, da o njegovi vlogi odloči Vrhovno sodišče, ki bo v tem primeru vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. Dolžnik je nato v odgovoru z dne 8. 5. 2023 predlagal, naj Vrhovno sodišče vsebinsko odloči o pritožbi in v zvezi s tem povzel posamezne določbe Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), URS, in EKČP ter izpostavil, da Vrhovno sodišče v zadevi I Ips 48832/2014 z dne 31. 7. 2020 vsebinskega odločanja ni vezalo na opravljen pravniški državni izpit vložnika. Vrhovno sodišče je tako dolžnikovo „pritožbo“ obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. Kot je Vrhovno sodišče dolžniku z dopisom z dne 13. 4. 2023 že pojasnilo, lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primeru, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu mora biti priložen predlogu za dopustitev revizije (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vrhovno sodišče pri tem še dodaja, da dolžnikovo sklicevanje na kazensko zadevo I Ips 48832/2014 ni utemeljeno, saj se v konkretnem primeru uporabljajo postopkovne določbe ZPP (15. člen ZIZ), Ustavno sodišče RS pa je ustavno skladnost prej pojasnjene ureditve že presojalo in odločilo, da država lahko na tak način pogojuje dostop do Vrhovnega sodišča zaradi visoke strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi.1

5. Ker je dolžnik predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Npr. odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003, Up-1782/08-16, U-I-166/08-8 z dne 18. 6. 2009 ter U-I-277/09-8, Up-1333/09-7, U-I-287/09-10, Up-1375/09-9 z dne 14. 6. 2011.