Jedro

Ker gre pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč za poseben upravni postopek (v katerem kot poseben upravni organ odloča bodisi predsednik okrožnega sodišča bodisi predsednik specializiranega sodišča oziroma po njunem pooblastilu drug sodnik, ki ima na tem sodišču položaj svetnika), ki se rešuje v okviru določb ZUP, in ne za sodni postopek, odločanje o predlogu predsednice sodišča prve stopnje za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne spada v sodno pristojnost. Zato je vrhovno sodišče ob smiselni uporabi prvega odstavka 274. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 18. člena ZPP predlog zavrglo.

Na področju odločanja o predlogu za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče v primeru dodelitve brezplačne pravne pomoči je prišlo do spremembe dosedanje sodne prakse (sklep Vrhovnega sodišča RS I Upr 1/2023 z dne 11. 5. 2023).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica je pri Delovnem sodišču v Celju vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v socialnem sporu I Ps 47/2023, v katerem kot tožeča stranka nastopa tudi Republika Slovenija (Delovno sodišče v Celju). Tožena stranka v tem socialnem sporu je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana, spor pa se nanaša na ugotavljanje invalidnosti.

2. Predsednica Delovnega sodišča v Celju je predlagala, da vrhovno sodišče določi drugo stvarno sodišče za odločanje o prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj je Delovno sodišče v Celju v tem socialnem sporu tožeča stranka. Glede na to meni, da so podane okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom v objektivno nepristranskost sodišča. 3. Odločanje o predlogu ne spada v sodno pristojnost. 4. Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je prišlo na področju odločanja o predlogu za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče v primeru dodelitve brezplačne pravne pomoči do spremembe dosedanje sodne prakse, kar izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča RS I Upr 1/2023 z dne 11. 5. 2023. 5. Po 37. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) je vrhovno sodišče pristojno za odločanje o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč, za odločanje o predlogu za dopustitev revizije, reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti ter za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.

6. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Odločanje o predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča je v pristojnosti vrhovnega sodišča, če se ta predlog nanaša na sodni postopek oziroma na sojenje.

7. Namen brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, 48/01 in nadalj.; ZBPP) je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). 7. člena ZBPP določa primere, za katere se lahko dodeli brezplačna pravna pomoč, iz drugega odstavka 34. člena ZBPP pa izhaja, da organ, ki je pristojen za odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč, odloča o tej prošnji po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (torej po Zakonu o splošnem upravnem postopku, Ur. l. RS, št. 80/99 in nadalj.; ZUP), če ZBPP ne določa drugače. 8. Odločanje pristojnega organa o prošnji za brezplačno pravno pomoč pomeni upravno odločanje in ne predstavlja izvajanje sodne funkcije. Zakonodajalec je javno pooblastilo za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči prenesel na predsednike okrožnih sodišč oziroma specializiranih sodišč prve stopnje, ti pa lahko za odločanje pooblastijo drugega sodnika, ki ima položaj svetnika na tem sodišču (tretji odstavek 2. člena ZBPP). Gre torej za poseben (upravni) organ pri sodišču, ki je pristojen za izdajo odločbe o brezplačni pravni pomoči. Ker je zoper to odločbo dopustno sodno varstvo v upravnem sporu, to še dodatno kaže, da postopek pred tem ni sodni postopek, odločanje predsednika sodišča oziroma pooblaščenega sodnika o prošnji pa ne sojenje.1

9. Ker gre pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč za poseben upravni postopek (v katerem kot poseben upravni organ odloča bodisi predsednik okrožnega sodišča, bodisi predsednik specializiranega sodišča oziroma po njunem pooblastilu drug sodnik, ki ima na tem sodišču položaj svetnika), ki se rešuje v okviru določb ZUP in ne za sodni postopek, odločanje o predlogu predsednice Delovnega sodišča v Celju za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne spada v sodno pristojnost. Zato je vrhovno sodišče ob smiselni uporabi prvega odstavka 274. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 18. člena ZPP predlog zavrglo.2 1 Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I Upr 1/2023 z dne 11. 5. 2023. 2 Glede na drugo alinejo prvega odstavka 31.a člena ZBPP odloča o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež in sicer delovnega in socialnega sodišča, v zadevah individualnih in kolektivnih delovnih sporov ter socialnih sporov. Ker je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani na prvi stopnji edino pristojno za reševanje socialnih sporov (3. točka 12. člena ZDSS-1), je v pristojnosti organa za brezplačno pravno pomoč tega sodišča tudi odločanje o prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči.