Jedro

Zaradi ugotovitve neutemeljenosti trditev o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča in zaradi neizkazanosti utemeljenosti trditev o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Mladoletna tožnica, roj. 22. 9. 2000, je zahtevala plačilo odškodnine od tožencev za škodo, ki ji je 18. 1. 2006 nastala na smučarskem tečaju na smučišču Janina v organizaciji vrtca, ki je imel odgovornost zavarovano pri prvi toženki, tehnično izvedbo tečaja pa je opravil smučarski klub.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi presoje, da so bili izvedba in ukrepi smučarskega tečaja strokovno ustrezni. Ugotovilo je, da je do smučarske nesreče prišlo tako, da se je skupina tečajnikov, v kateri je bila tožnica, vzpenjala po hribu navzgor, sotečajniki pa so se vzporedno spuščali navzdol. Mesti vzpona in spusta sta bili ločeni z zapičenimi palicami in varnostnim trakom, bočne razdalja med vzpenjajočimi in spuščajočimi se tečajniki pa je bila 1,5 do 2 metra. Sotečajnik je pri smučanju navzdol, ko je vadil zaustavljanje z zavojem, izgubil ravnotežje in je pri majhni hitrosti zapeljal pod mejnim trakom ter zadel v vzpenjajočo se tožnico, ki je padla in si zlomila golenico.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Strinjalo se je, da je bila realizacija smučarskega tečaja ustrezna, ker smučišče ni bilo neprimerno v smislu strmine in poledenelosti tudi za začetnike, ker škodni dogodek ni bil posledica opustitve dolžne skrbnosti učitelja smučanja ali vzgojiteljice in ker oboji niti ob največji skrbnosti ne bi mogli preprečiti škodnega dogodka.

4. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Kot kršitev postopka uveljavlja protispisnost in trdi, da je v drugostopenjski sodbi nasprotje med navedbami o vsebini listin in samimi listinami: sodba v razlogih trdi, da tožnica nikoli ni zatrjevala, da je bilo v njeni skupini več kot osem otrok in da v njeni skupini poleg učitelja ni bilo vzgojiteljice spremljevalke. Tožnica pa je že v tožbi zatrjevala, da število tečajnikov ni bilo v skladu z normativi, v tretji pripravljalni vlogi pa je navedla, da je bil normativ iz pravilnika, da sme biti v skupini največ osem otrok, presežen. Zaradi tega je zmoten posledični zaključek, da je bila realizacija tečaja ustrezna. V zvezi z zmotno uporabo materialnega prava postavlja tožnica pravno vprašanje, glede katerega naj bi odločitev sodišče druge stopnje odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča (II Ips 663/2004 in II Ips 299/2002), in sicer glede varnostnih ukrepov, ki niso posebej izrecno predpisani, so pa glede na okoliščine primera potrebni. Sklicuje se na 16. člen Zakona o varnosti na smučišču, kjer je v petem odstavku zahtevano, da mora biti prostor za poučevanje označen z obvestilnim znakom in trakom vzdolž celotne postavitve. Tožnica nadalje trdi, da bi vrtec in smučarski klub morala ravnati po pravilih stroke in po običajih z večjo skrbnostjo, tako da bi bilo smučanje varno, a nista storila vsega. Za 33 otrok so bile le tri spremljevalke, v skupini pa je bilo več kot osem otrok, zato posamezen učitelj ni mogel opravljati nadzora otrok.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče po preizkusu predloga tožeče stranke in upoštevaje dejanske ugotovitve ter materialno pravno presojo sodišč druge in prve stopnje ugotavlja neutemeljenost trditev o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča in neizkazanost utemeljenosti trditev o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka. Vrhovno sodišče zaključuje, da pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je po drugem odstavku 367.c člena ZPP tožničin predlog za dopustitev revizije zavrnilo.