Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Ne gre zgolj za komunikacijo med obdolženim in B. B., ali zgolj za komunikacijo med obdolženim in C. C. (za katero zagovornik poudari, da ni izkazana), temveč gre za medsebojni preplet vseh opisanih dokazov, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek, da je utemeljen sum podan. Glede na enormno količino zasežene droge in pakiranje le-te v več PVC paketov in ALU zavitke, pa so neutemeljene pritožbene navedbe, da ni dokaza, da je bila droga hranjena z namenom prodaje, ob tem, ko je tudi splošno znano, da je promet z drogo povezan z visokimi dobički.
Obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora zoper obdolženca, pritožba tako ne more uspešno izpodbiti z navedbami, da obdolženec v Sloveniji ne bo ogrožal varnosti in zdravja ljudi, saj bi se po odpravi pripora vrnil v Srbijo in da zato podaljšanje pripora ni utemeljeno.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
1.S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) podaljšalo pripor obdolženemu A. A. ob vložitvi obtožnice iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.
2.Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženca odpravi in ga izpusti na prostost, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje pred sodišče prve stopnje.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Po preučitvi pritožbeno izpodbijanega sklepa tako v okviru uradnega preizkusa v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, kot tudi v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice, in sicer, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec izvršil očitano mu kaznivo dejanje, da je še vedno ponovitveno nevaren, da je dani ukrep neogibno potreben za varnost oškodovancev, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi ter da je ukrep še vedno sorazmeren.
5.Utemeljen sum, da je obdolženec izvršil očitano mu kaznivo dejanje, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave ter vseh dokazov, na katerih slednji sloni in so bili pridobljeni tekom kazenskega postopka, dokazi, priskrbljeni tekom preiskave pa utemeljenega suma niso omajali. Sodišče prve stopnje je ta dokazni standard na str. 3-19 sklepa obrazložilo izčrpno, z dosledno analizo tekom preiskave zbranih dokazov ter v obsegu, kot to dopušča sedanja faza kazenskega postopka, ko sodišče vendarle ocenjuje, ali zbrani dokazi v večji meri potrjujejo tezo obtožnice, da je prav obdolženi storilec očitanega mu kaznivega dejanja, kot pa da to ni. Utemeljeno je zaključilo, da je utemeljen sum podan.
6.Zagovornik takšnim ugotovitvam nasprotuje in izpostavlja, da se obdolženec v času, ko je bila opravljena hišna preiskava in je bila zasežena droga, ni nahajal v tem objektu oz. prostorih in mu tudi nič ni bilo zaseženo (v tem času identiteta obdolženca policistom še niti ni bila znana). Nadalje pa naj bi soobdolženi B. B. in A. A. neprekinjeno komunicirala v času od 30.6.2023 do 10.9.2023, sodišče pa po oceni obrambe ne obrazloži vsebine te komunikacije. Med soobdolženim C. D. in A. A. pa niti ni zabeležene nobene komunikacije. Izpodbijanemu sklepu očita, da ne pojasni, kako je sploh bila ugotovljena identiteta obdolženca, saj prepoznava priče na zaslišanju v preiskavi ne more biti upoštevna, zgolj najdene biološke sledi v notranjosti sive jope pa ne zadostujejo za potrditev identitete obdolženca.
7.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da četudi obdolženi A. A. ni bil na samem kraju (...) v času hišne preiskave (11. in 12. 9.2023), saj naj bi bil takrat že v Republiki Srbiji, to ne pomeni, da ne obstojijo številne druge okoliščine, ki ga povezujejo tako z naslovom ..., kot tudi z ločeno obravnavanima soobdolžencema (C. C. in B. B.). Ne držijo pritožbene navedbe, da sklep ne pojasni, kako je bila ugotovljena identiteta obdolženca. Na SKP PU so namreč od varnostnih organov Srbije, preko Interpola, dne 14. 9. 2023 prejeli podatke iz njihovih uradnih evidenc, kjer so potrdili identiteto obdolženega. Ta je bil namreč že obravnavan za kazniva dejanja v Srbiji, prav tako je bila prejeta njegova fotografija in njegov DNK profil. Na podlagi prejetih podatkov in fotografije so bile izvedene nadaljnje analize, kjer je bila nedvomno potrjena identiteta obdolženega A. A., kar je razvidno iz UZ o primerjavi oseb na fotografiji z dne 26. 10. 2023 (tako str. 10-11 sklepa). Pritožbene navedbe, da sodišče tega ni pojasnilo, so neutemeljene.
8.Nadalje (tudi po presoji pritožbenega sodišča) obdolženca s kaznivim dejanjem povezuje pridobljeno poročilo o preiskavi NFL z dne 29. 11. 2023, iz katerega je razvidno, da se biološke sledi obdolženega A. A. nahajajo tako v notranjosti sive jope s kapuco znamke SMOG kot na ročajih in zadrgi večje potovalke, kar vse je bilo zaseženo v okviru opravljene hišne preiskave. Pritožbene navedbe, da to ne zadostuje za potrditev identitete obdolženca, so povsem neosnovane. Priča Č. Č. (ki ima prav tako v najemu prostore na naslovu ...) je neposredno po tem, ko so policisti opravili postopek identifikacije z obdolženim B. B., policistom pojasnil, da je velika verjetnost, da je v samem objektu, od koder je predhodno prišel obdolženi B. B., še en moški in tudi zadnji mesec ali dva pred opravljeno hišno preiskavo naj bi večkrat videl dva moška, ki bi naj stanovala v skladiščnih prostorih. Zaslišan v preiskavi pa je kot drugega moškega nedvomno prepoznal ravno obdolženega A. A. V tej fazi postopka to nedvomno potrjuje obstoj utemeljenega suma, ki ne dosega stopnje gotovosti o storitvi kaznivega dejanja (četudi prepoznava po priči Č. Č. ni bila opravljena po določilih ZKP o prepoznavi oseb). Še dodatne razloge o ugotavljanju identitete pritožnik neutemeljeno pogreša.
9.Utemeljeno je sklepati, da sta B. B. in obdolženec na naslovu ... prebivala, saj je to priča Č. Č. potrdil (da sta bila ves čas notri v skladišču), kot pojasnjeno pa je bila na jopici bila najdena tudi njegova DNK, na najdenem zvezku pa prstni odtisi, zato pritožbene navedbe o tem, da na tem naslovu obdolženec ni bival, v tej fazi ne omajejo obstoja utemeljenega suma.
10.Kot pojasnjuje že sodišče prve stopnje, pa obstoj tega dokaznega standarda nedvomno potrjuje tudi neprekinjena komunikacija (od 30.6.2023 do 10.9.2023) med obdolžencem in B. B., napačne pa so pritožbene trditve, da prvostopenjsko sodišče ni opisalo tudi vsebine te komunikacije, saj je ta opisana na str. 16 izpodbijanega sklepa. Iz komunikacije namreč izhaja, da se dogovarjata o prevzemu nečesa, obdolženi A. A. pa je dajal določena navodila in napotke B. B. (tako tudi l. št. 60-69 v spisu), kar glede na vse spremljajoče okoliščine, kljub nasprotovanju obrambe, utemeljeno vodi v sklep, da sta se dogovarjala za prepovedano drogo. V enem izmed pogovorov se pogovarjata tudi, da morata C. C. (očitno C. C.) vprašati za malico, kar dodatno utemeljuje medsebojno povezavo vseh treh udeleženih subjektov. Najdeno je bilo tudi več kontaktov glede tega, da je obdolženec do dne 8. 9. 2023, ko se je še nahajal v Sloveniji, vodil oziroma upravljal z odpiranjem dvižnih vrat skladišča na naslovu ..., kamor so lahko vstopali peš ali z vozili le zaupanja vredne osebe. Zagovornikove navedbe, da sodišče ne navede dokazov in razlogov, ki napisano potrjujejo, so zmotne in neutemeljene.
11.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je vsaj del zasežene prepovedane droge med hišno preiskavo dne 12.9.2023 v prostorih ... pri C. C., B. B. in A. A. bil na omenjeni naslov dostavljen dne 7. 9. 2023. Poudariti gre, da naj bi B. B. in A. A. drogo (ki se je nahajala v potovalnih torbah) namreč znosila v notranji zaklenjen prostor skladiščne hale, nato pa se jima naj bi kasneje v ta isti prostor pridružil tudi C. C., iz česar izhaja, da naj bi bili vsi trije seznanjeni, oz. v stiku s prepovedano drogo. Zgoraj navedeno trditev glede časovnih okoliščin prispele in zasežene prepovedane droge pa izkazujejo tudi ugotovljena dejstva, da gre za identične torbe, ki so bile najdene med hišno preiskavo in v katerih je bila droga najdena, kar je razvidno v uradnem zaznamku o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah (priloga 1/7). Iz tega UZ jasno izhaja, da so na pregledanih fotografijah označene z rdečo obrobo identične karakteristike črnih torb. Torbe imajo kovinsko rinko specifične oblike za pripenjanje prekoramenskega traka. Prav tako pa so na torbah pripeti beli kvadratni listi. Torbe so iz tkanine črne barve, ki vizualno ustrezajo obliki in velikosti na vseh primerjanih fotografijah. Glede na vse navedeno so zaključki sodišča, da gre za iste torbe pravilni, pritožbene navedbe, da identičnost torb ni nikjer izkazana, pa so protispisne. Ob vsem navedenem tudi povsem zbledijo pritožbene navedbe, da obdolženec sploh ni bil seznanjen s kakršnokoli drogo.
12.Pritožba tudi navede, da ni nobenih dokazov za to, da je bil najden črni zvezek z napisom "STREET" (v katerem so na zunanji strani zvezka, na dveh listih formata A4 in na računu trgovine D. d.d. prstni odtisi obdolženca) namenjen vodenju evidenc prevzemov in oddaj drog. Vendar iz priloge k ovadbi 2/30 izhaja vsebina zvezka z navedbami o različnih snoveh, gramih in o tem ali je kdo plačal. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da se je v zvezku vodila evidenca prevzemov in oddaj določene vrste in količine prepovedanih drog je tako logičen, nasprotne pritožbene navedbe pa neutemeljene.
13.Ob vsem navedenem, ko ne gre zgolj za komunikacijo med obdolženim in B. B., ali zgolj za komunikacijo med obdolženim in C. C. (za katero zagovornik poudari, da ni izkazana), temveč gre za medsebojni preplet vseh opisanih dokazov, je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek, da je utemeljen sum podan. Glede na enormno količino zasežene droge in pakiranje le-te v več PVC paketov in ALU zavitke, pa so neutemeljene pritožbene navedbe, da ni dokaza, da je bila droga hranjena z namenom prodaje, ob tem, ko je tudi splošno znano, da je promet z drogo povezan z visokimi dobički (v konkretnem primeru bi s prodajo zasežene droge pridobili kar preko 1,290.000,00 EUR protipravne premoženjske koristi). Zagovornik tako utemeljenost suma v tej fazi ne more izpodbiti. Izpodbijani sklep pa ni obremenjen s kršitvijo iz 11. točke 371. člena ZKP (po mnenju obrambe se prvo sodišče ni opredelilo do vseh navedb v odgovoru na predlog za podaljšanje pripora), saj je sodišče podalo povsem jasno in koherentno obrazložitev.
14.Ob pritožbeno neoporečnem zaključku sodišča prve stopnje, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejana, pritožniku ni moč pritrditi, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti ni podan. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo in obrazložilo tako objektivne kot tudi vrsto subjektivnih okoliščin, ki ostajajo od zadnjega odločanja o priporu nespremenjene. Na podlagi teh okoliščin je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da je pri obdolžencu podana realna nevarnost, da bo v primeru odprave pripora na prostosti ponavljal kazniva dejanja, kakršnih je utemeljeno osumljen v predmetni kazenski zadevi. Nenazadnje gre pri obravnavanemu kaznivemu dejanju po 186. členu KZ-1 za visoko stopnjo ogrožanja življenja in zdravja ljudi, zaradi tega pa je pri takšnih kaznivih dejanjih za odreditev pripora potrebna nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja.
15.Kot je že pritožbeno sodišče navedlo, ponovitvena nevarnost ni ozemeljsko omejena zgolj na našo državo, zato zagovornik z navedbo, da bi obdolženec v primeru odprave pripora odšel v Republiko Srbijo in posledično ni ponovitveno nevaren, ne more uspeti. Četudi naj bi obdolženec živel in delal v Republiki Srbiji, kjer po navedbah obrambe prejema dohodke v višini 1.000,00 EUR, kar vse je prvostopenjsko sodišče tudi upoštevalo, tudi po oceni pritožbenega sodišča to ne pomeni, da ni storil očitanega dejanja iz koristoljubnosti, pa četudi nima otrok in naj bi mu, po navedbah obrambe, ta mesečni dohodek zadostoval za življenje v Srbiji. Glede na očitno pripravljenost na konkretno kaznivo dejanje, ki je nedvomno eno hujših zoper človekovo zdravje, njegovo vztrajnost in koristoljubje, količino zasežene droge in njeno pakiranje, je povsem utemeljeno sklepati, da bo obdolženec na prostosti ponovno prišel v stik s preprodajalci in kupci prepovedanih drog in da je ponovitvena nevarnost pri njemu nedvomno podana.
16.Pritožbeno sodišče pa glede na razloge, navedene v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, potrjuje tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je pripor neogibno potreben in sorazmeren ukrep ter v zvezi s tem izpostavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo težo in količino očitane kriminalne dejavnosti, način izvršitve očitanega kaznivega dejanja, ter stopnjo ogrožanja pravno zavarovane dobrine (varnost ljudi, njihovo zdravje in življenje) ter utemeljeno zaključilo, da navedeno pretehta nad obdolženčevo pravico do osebne svobode. Obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora zoper obdolženca, pritožba tako ne more uspešno izpodbiti z navedbami, da obdolženec v Sloveniji ne bo ogrožal varnosti in zdravja ljudi, saj bi se po odpravi pripora vrnil v Srbijo in da zato podaljšanje pripora ni utemeljeno.
17.Ker ob obrazloženem pritožbeni očitki niso utemeljeni in ker tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).
18.Če bo za obdolženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201/1, 272/2
Pridruženi dokumenti:*
Opr št. sodišča II stopnje: VSC Sklep I Kp 84350/2023, z dne 27.08.2025, ECLI:SI:VSCE:2025:I.KP.84350.2023
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.