Jedro

S stiki se prvenstveno zagotavljajo koristi otroka, katerih posebno varstvo in skrb narekuje 56. člen Ustave, stiki z otrokom pa so tudi pravica obeh staršev. V specifičnih okoliščinah konkretnega primera je ob navedenem splošnem izhodišču pri določitvi stikov treba upoštevati še, da morajo zaradi progresivne nevrodegenerativne bolezni nasprotnega udeleženca njegovi stiki z otrokoma potekati v varnem okolju v prisotnosti (primernih) tretjih oseb. Obstoj takšnih oseb in njihova pripravljenost sodelovati pri takšnem načinu izvajanju stikov lahko odločilno vpliva na obseg stikov. Zato je pomembno, da sodišče temeljito razišče, katere osebe iz primarne družine in ožje socialne mreže starša, ki potrebuje spremstvo pri stikih, bi lahko takšno pomoč nudile.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani I. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka stike, določene s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Krškem II N 175/2022 z dne 19. 12. 2022, v II. točki spremenilo tako, da stiki med očetom A. A. ter otrokoma mld. B. A. in mld. C. A. od izdaje tega sklepa potekajo na naslednji način:

"Mld. B. A. in mld. C. A. preživita čas z očetom A. A. vsako prvo soboto ali nedeljo v mesecu na domu očetove sestre F. F, ..., ali na očetovem domu ..., ob prisotnosti očetovih sester F. F. in/ali I. I. in sicer med 11.00 uro in 15.00 uro oziroma v kolikor se udeleženca in sestri strinjata lahko stik poteka tudi ob drugih urah v trajanju najmanj štirih ur.

Vsako tretjo soboto v mesecu otroka preživita čas z očetom A. A. od 10.00 do 12.00 ure v knjižnici v J. ali v knjižnici v K. ali na drugem javnem kraju, ob navzočnosti mame D. A. ali ob navzočnosti mame nasprotnega udeleženca E. A. V kolikor se oba udeleženca strinjata lahko stik poteka tudi na drugem javnem kraju.

Nasprotni udeleženec mora najmanj do torka v tednu, ko je predviden stik, predlagateljici oziroma svojima sestrama sporočiti, ali se bo stik izvedel v soboto ali v nedeljo oziroma ali bo stik izvedel. V kolikor oče do torka v tednu, ko je predviden stik, ne sporoči, kateri dan bo stik izvedel oziroma ali ga bo izvedel, se šteje, da stika ne bo.

Na vsakokratni stik oba otroka pripelje mama D. A. in ob zaključku stika odpelje."

Odločilo je še, da v ostalem delu ostane sodna poravnava Okrožnega sodišča v Krškem II N 175/2022 z dne 19. 12. 2022 nespremenjena (II. točka izreka), kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače, pa je zavrnilo (III.).

2.Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil nasprotni udeleženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopno odločitev spremeni tako, da določi bistveno večji obseg stikov (tako glede pogostosti kot tudi samega trajanja) in da vključi v izvajanje stikov tudi partnerko nasprotnega udeleženca H. F. oziroma da sklep razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

Trdi, da so stiki določeni v bistveno premajhnem obsegu, celo manjšem, kot jih je kot primerne navedla izvedenka. Pritožnik se sicer zaveda, da so se pri njemu pričele kazati določene zdravstvene težave nevrološkega izvora, si pa želi z otrokoma preživeti čim več kvalitetnega časa, kar si zagotovo želita tudi otroka. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da bi lahko nasprotni udeleženec s pomočjo primarne družine preživljal kvaliteten čas svojima otrokoma, saj ne izkazuje agresivnega ali agitirajočega vedenja oziroma vedenja, ki bi negativno vplivalo na razvoj otrok. Že tako ozek predlog izvedenke sodišče oži na le en dan v vikendu v trajanju zgolj po štiri ure, kar zagotovo ni dovolj časa, eden od stikov pa naj bi se odvijal na javnem kraju, kar onemogoča kvalitetno in pristno preživljanje stikov. Sodišče ni upoštevalo predloga nasprotnega udeleženca, da bi bili stiki tri vikende na mesec in da bi otroka pri očetu tudi prespala. Iz obrazložitve je razbrati, da je sodišče takšno odločitev sprejelo zato, ker je predlagateljica temu nasprotovala, ker je oče nasprotnega udeleženca alkoholik in se z nasprotnim udeležencem ne razume, trije vikendi pa naj bi bili zanjo in za otroka preobremenjujoči. Takšno naziranje je nesprejemljivo, otroka stara 9 in 8 let sta potrebna rednega, nepretrganega druženja z očetom. Ni sprejemljivo, še zlasti glede na odsotnost stikov med tednom, da se stiki izvajajo vsakih 14 dni po štiri ure. Če bi se takšna shema nadaljevala, bo slej ko prej prišlo do odtujitve otrok, kar pa otrokoma zagotovo ni v korist. Če stiki res potekajo samo med vikendom, bi bilo edino sprejemljivo, da bi se izvajali vsaj tri vikende v mesecu. Sklicevanje na domnevni alkoholizem očeta nasprotnega udeleženca z zmožnostjo slednjega skrbeti za otroka nima nič. Nasprotni udeleženec bi za izvrševanje stikov lahko poskrbel s pomočjo svoje matere in svoje sedanje partnerke, ki je nasprotnemu udeležencu dala soglasje. Če je potrebno, se lahko partnerko o tem zasliši oziroma se pridobi njeno pisno soglasje. Ker gre za občutljivo zadevo s področja urejanja razmerij med starši in otroki, ta dokazni predlog ni podan prepozno, saj je treba v vsakem konkretnem primeru poiskati način izvrševanja stikov, ki je v največjo korist otrok. Logistične težave sester nasprotnega udeleženca pri pomoči pri izvajanju stikov bi se bistveno ublažile s tem, ko bi sodelovali pri izvedbi stikov tudi E. A. in G. F. Nasprotni udeleženec je vendarle še povsem samostojen, nima omejitev in ima svoja otroka tudi neskončno rad. Da bi se prenehala nenehna sumničenja s strani predlagateljice, je tudi pristal na to, da se stik izvaja ob prisotnosti tretje osebe. Kvaliteta izvajanja stikov bi se povečala, če bi otroka lahko pri očetu tudi prespala, saj bi se na ta način čas, ki bi ga preživeli skupaj, bistveno podaljšal. Oče bi lahko sodeloval pri njuni večerni rutini, prebral bi jima pravljico, ju stisnil v objem pred spanjem in podobno.

3.V odgovoru na pritožbo predlagateljica nasprotuje pritožbenim navedbam. Opisuje dosedanje izvajanje stikov, ki jih je omogočala in vzpodbujala, čeprav je morala vse organizirati sama.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Udeleženca postopka sta starša mladoletne B. A., rojene 2015, in mladoletnega C. A, rojenega 2016. Po prenehanju zunajzakonske skupnosti sta udeleženca 19. 12. 2022 pred Okrožnim sodiščem v Krškem sklenila sodno poravnavo II N 175/2022. Otroka sta bila zaupana v skupno vzgojo in varstvo obema udeležencema, določeno je bilo, da otroka preživita čas z očetom vsak drugi vikend od petka od konca šolskega pouka do nedelje do 19.00 ure, vsak četrtek od konca šolskega pouka do začetka šolskega pouka v petek zjutraj, 14 dni v juliju in 14 dni v avgustu, polovico jesenskih, zimskih in prvomajskih počitnic, pri čemer se podaljša do polovice počitnic vikend, pri katerem sta otroka na začetku počitnic, izmenjaje praznike in po vsakokratnem predhodnem dogovoru med staršema, ob upoštevanju želja in koristi otrok.

6.Dne 29. 12. 2023 je predlagateljica vložila predlog za spremembo stikov1, v katerem je v bistvenem navedla, da oče otrok stikov po sodni poravnavi ne izvršuje; da se njegovo psihično stanje že več kot 3 leta spreminja; da je nezanesljiv in da na stikih ogroža varnost otrok. Predlagala je tudi izdajo začasne odredbe.

7.Sodišče prve stopnje je po pridobitvi mnenja CSD predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo in čas, ki ga otroka preživita z očetom v skladu s sodno poravnavo, s sklepom II N 357/2023 z dne 19. 1. 2024 začasno spremenilo tako, da otroka preživita čas z očetom vsako soboto od 10.00 do 12.00 ure, v primeru lepega vremena ob ribniku ... v J. in v primeru slabega vremena v Qlandiji J. na naslovu ... V nadaljnjem postopku v zvezi z izdano začasno odredbo sta se udeleženca dne 20. 5. 2024 dogovorila, da bodo stiki otrok z nasprotnim udeležencem začasno potekali vsako prvo soboto ali nedeljo v mesecu na domu očetove sestre F. F., ..., in v njeni prisotnosti ter vsako tretjo soboto ali nedeljo v mesecu na očetovem domu, ..., v prisotnosti očetove sestre I. I., in sicer med 10.00 in 19.00 uro do 1. 9. 2024, od takrat dalje pa med 10.00 in 18.00 uro.

8.Na podlagi mnenja CSD in navedb predlagateljice, ki sta pri nasprotnemu udeležencu zaznala2 osebnostne spremembe, je sodišče angažiralo sodno izvedenko za psihiatrijo, ki je ugotovila, da je bila pri njem 25. 4. 2024 diagnosticirana demenca pri Alzheimerjevi bolezni z zgodnjim začetkom3. Simptomi demence so pri nasprotnem udeležencu tudi klinično prisotni, predvsem na področju govornih zmožnosti, razumevanja, pozornosti in računanja ter spominskih funkcij in načrtovanja. Nasprotni udeleženec že izkazuje simptome bolezni, ki vključujejo osebnostne spremembe in čustvene probleme, vsakdanje probleme rešuje z večjo težavo, pogosto pozablja na svoje obveznosti, kar se odraža v slabi komunikaciji s predlagateljico oziroma v njegovi nezanesljivosti glede skrbi za otroke. Izguba intelektualnih funkcij vpliva na socialne in druge funkcije vsakodnevnega življenja in se pri nasprotnem udeležencu kaže (tudi) v slabši komunikaciji s predlagateljico, v navidez namernem pozabljanju ur in datumov stikov z otrokoma, na katera pa se kaže še vedno čustveno navezan. Njegove sposobnosti opravljanja starševske skrbi so že sedaj pomembno zmanjšane in se bodo slabšale v odvisnosti od poteka same bolezni, saj gre za progresivno bolezen. Po mnenju izvedenke pa bi nasprotni udeleženec lahko še vedno preživljal kvaliteten čas z otrokoma, vendar s pomočjo primarne družine in matere otrok, v varnem okolju, in sicer dvakrat na mesec med vikendom (na primer v soboto ali nedeljo od 10.00 do 18.00 ure), med tednom pa krajši čas (2 uri), v varnem okolju in upoštevajoč obveznosti otrok.4

9.Glede na navedeno so tudi po presoji pritožbenega sodišča podane bistveno spremenjene okoliščine, ki zahtevajo izdajo nove odločbe o stikih (osmi odstavek 141. člena Družinskega zakonika, DZ).

10.V pritožbenem postopku to ni sporno, pritožnik se svojih zdravstvenih težav zaveda in sprejema tudi zaključek sodišča prve stopnje, da mora čas z otrokoma preživljati v prisotnosti drugih oseb v varnem okolju. Ne strinja pa se z obsegom določenih stikov, ki je celo manjši, kot ga je kot primernega predlagala izvedenka. Prepričan je, da bo izvajanje stikov vsakih 14 dni po 4 ure, brez stikov med tednom, pripeljalo do odtujitve otrok od očeta, kar otrokoma ni v korist.

11.V primerjavi z obsegom stikov, določenim v sodni poravnavi z dne 19. 12. 2022, pa tudi z obsegom stikov po začasnem dogovoru z dne 20. 5. 2024, je sedaj določen obseg stikov bistveno zmanjšan, in sicer z 2 x 8 ur mesečno na 6 ur na mesec. Res je, kot opozarja pritožnik, da je izvedenka dopustila možnost precej obsežnejših stikov, vendar pri tem prezre, da je izhajala iz predpostavke, da je v predlaganem obsegu zagotovljena tudi prisotnost drugih oseb na stikih. Sodišče prve stopnje, ki se je zelo trudilo določiti vsaj takšne stike, kot so se redno izvajali po dogovoru z dne 20. 5. 2024, je moralo upoštevati, da sestri nasprotnega udeleženca nista več pripravljeni sodelovati na stikih v takem obsegu, ampak le enkrat mesečno po 4 ure. Prisotnost drugih (bližnjih) oseb (predlagateljice ali matere nasprotnega udeleženca) na stikih je zagotovljena le še za dodatni dve uri mesečno.

12.Pravica do otrokovih stikov izhaja iz 54. člena (pravice in dolžnosti staršev) in 53. člena (zakonska zveza in družina) Ustave RS. Konkretizirana je v 141. členu DZ. S stiki se prvenstveno zagotavljajo koristi otroka, katerih posebno varstvo in skrb narekuje 56. člen Ustave, stiki z otrokom pa so tudi pravica obeh staršev.5 V specifičnih okoliščinah konkretnega primera je ob navedenem splošnem izhodišču pri določitvi stikov treba upoštevati še, da morajo zaradi progresivne nevrodegenerativne bolezni nasprotnega udeleženca njegovi stiki z otrokoma potekati v varnem okolju v prisotnosti (primernih, bližnjih) tretjih oseb. Obstoj takšnih oseb in njihova pripravljenost sodelovati pri takšnem načinu izvajanju stikov lahko odločilno vpliva na obseg stikov.6 Zato je pomembno, da sodišče temeljito razišče, katere osebe iz primarne družine in ožje socialne mreže starša, ki potrebuje spremstvo pri stikih, bi lahko takšno pomoč nudile.

13.Sodišče prve stopnje je med postopkom preverjalo in posledično pri določitvi obsega stikov upoštevalo le pripravljenost sester nasprotnega udeleženca in predlagateljice za sodelovanje na stikih. Ker ni ugotavljalo, ali bi bile lahko na stikih prisotne tudi druge primerne osebe, je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Pritožbeno sodišče je zato sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

14.V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje s pomočjo CSD ugotovi, ali obstaja poleg sester in matere nasprotnega udeleženca ter predlagateljice še kakšna primerna oseba, ki bi bila lahko v varnem okolju prisotna pri izvajanju stikov. Pod pogoji iz 34. člena ZNP-1 tudi zaslišanje matere in partnerke nasprotnega udeleženca ni izključeno. Preveri naj tudi, ali bi bila mati nasprotnega udeleženca pripravljena biti prisotna pri stikih več kot dve uri na mesec ter ali bi lahko stik, ki je sedaj določen vsako tretjo soboto v knjižnici v J. ali K., potekal na očetovem domu v nekoliko daljšem trajanju le v prisotnosti matere nasprotnega udeleženca7. Glede takšnega stika naj upošteva tudi pomisleke predlagateljice, ki stikov, kot izhaja iz podatkov spisa, ne želi preprečevati, ampak jo upravičeno skrbi za varnost otrok. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da bi bila lahko na stikih prisotna še kakšna druga primerna oseba, pa bo morebitno povečanje obsega stikov odvisno še od vprašanja, kakšen obseg stikov je v okoliščinah konkretnega primera še v korist otrok, ki glede na starost najverjetneje ne moreta razumeti vpliva bolezni na nasprotnega udeleženca. V času izdelave izvedenskega mnenja (9. 6. 2024) je bil pri nasprotnem udeležencu ugotovljen 3 -4 stadij bolezni8, zato bo pomembno tudi, ali je bolezen od izdelave izvedenskega mnenja morda napredovala. Izvedenka je predlagala, da se zaradi progresivne narave Alzheimerjeve demence čez eno leto ponovno oceni pritožnikova sposobnost opravljanja starševske skrbi, predvsem glede stikov z otrokoma. Zaradi progresivne narave bolezni pa je še toliko bolj pomembno, da se v času, ko bolezen nasprotnega udeleženca po ugotovitvah izvedenke še ne vpliva negativno na razvoj otrok9, stiki izvajajo v največjem možnem obsegu upoštevajoč korist otrok in objektivne omejitve zaradi nujne prisotnost tretjih primernih oseb.

15.Glede na naravo napotkov bo postopek pred sodišče prve stopnje bolj ekonomičen, z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje pa nobeden od udeležencev tudi ne bo utrpel hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP).

16.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141, 141/8 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 53, 54, 56 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 34

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.