15. 1. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marjance Usenik, Snežane Gole in Adema Skendra, vseh iz Ljubljane, na seji dne 15. januarja 2004

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96, 51/98, 28/99, 39/2000, 56/01, 64/01, 78/01 in 56/02) se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o plačah javnega zavoda Študentski domovi Ljubljana se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudniki izpodbijajo v izreku tega sklepa navedene pravne akte. Menijo, da je Zakon o zavodih (v nadaljevanju ZZ) v neskladju z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93 in nasl. - v nadaljevanju ZSDU). ZSDU v tretjem odstavku 1. člena določa, da uresničujejo delavci v zavodih pravico do sodelovanja pri upravljanju kot posamezniki po določbah tega zakona, kolektivno pa v skladu s posebnim zakonom. ZZ sicer predvideva obliko delavske participacije v obliki sodelovanja delavskih predstavnikov v organu upravljanja (svet zavoda), oblike, ki bi bila analogna svetu delavcev, pa ne določa. Delavci zavoda niso ustrezno zastopani v organih zavoda, saj na kasnejše delo izvoljenih predstavnikov delavcev v svet zavoda nimajo vpliva. Zastopanje delavcev v svetu zavoda naj ne bi bilo mogoče, če ni oblikovan posvetovalni organ v smislu ZSDU. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Kolektivna pogodba) naj bi bila po mnenju pobudnikov neustavna zato, ker naj strokovnim in drugim delavcem v študentskih domovih ne bi priznavala dodatka za posebne psihofizične obremenitve v smislu njenega 80.f člena.

Izpodbijana določba Pravilnika o plačah javnega zavoda Študentski domovi Ljubljana (v nadaljevanju Pravilnik o plačah) pa naj bi glede določitve višine dodatka za psihofizične obremenitve neutemeljeno izenačevala strokovne delavce javnega zavoda Študentski domovi Ljubljana (v nadaljevanju Zavod) z drugimi delavci tega zavoda. Kršen naj bi bil tudi postopek, ker naj bi direktorica Zavoda ob sprejemanju Pravilnika o plačah prekoračila svoja pooblastila. Poleg tega naj delavci Zavoda ne bi imeli možnosti sodelovati pri njegovem sprejemanju.

B. - I.

Pobudniki zatrjujejo, da je ZZ, ki ne ureja sodelovanja delavcev pri upravljanju zavodov v obliki, analogni svetu delavcev po ZSDU, neustrezen, pri tem pa ne utemeljujejo, da je v neskladju z Ustavo. Zato je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

B. - II.

Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo Ustavno sodišče ni pristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti določb kolektivnih pogodb. To stališče je Ustavno sodišče podrobneje obrazložilo že v sklepu št. U-I-220/94 z dne 6. 2. 1997 (OdlUS VI, 15), v katerem je ugotovilo, da so po določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - ZDSS) za odločanje o skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom pristojna delovna sodišča v kolektivnih delovnih sporih. Glede na to, da so po Ustavi (125. člen) sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in zakon, vsebuje sodna presoja skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom hkrati tudi presojo njihove skladnosti z Ustavo. Če pa bi delovno sodišče pri presoji zakonitosti kolektivne pogodbe menilo, da je zakon, s katerim mora biti kolektivna pogodba skladna, v neskladju z Ustavo, bo moralo po 156. členu Ustave postopek prekiniti in začeti postopek za oceno ustavnosti zakona pred Ustavnim sodiščem. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za presojo ustavnosti oziroma zakonitosti določb kolektivne pogodbe zavrglo.

B. - III.

Pobudniki izpodbijajo 5. člen Pravilnika o plačah. Hkrati uveljavljajo tudi nezakonitosti v postopku sprejemanja tega akta. Izpodbijani akt ni predpis, za presojo katerega bi bilo pristojno Ustavno sodišče (tretja in peta alineja prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Ustavno sodišče je že večkrat ocenjevalo, ali in pod kakšnimi pogoji je treba izpodbijani akt šteti za predpis. V primeru, ko ta akt ni zakon, so po presoji Ustavnega sodišča za oceno ključni materialni kriteriji. Tako je ne glede na izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje formalnih pogojev za predpis treba šteti akt, v katerem so vsebovane splošne in abstraktne norme, ki povzročajo pravne učinke navzven. Slednji pogoj pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen. Z izpodbijanim aktom se urejajo plače zaposlenih v Zavodu. Ta akt ne vsebuje norm, ki bi navzven povzročale pravne učinke. Zato nima značaja predpisa. Glede na to je Ustavno sodišče pobudo za njegovo presojo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić

zanjo Podpredsednik dr. Janez Čebulj