Jedro

Potem ko je pristojnost za sojenje v pravdni zadevi na podlagi 105.a člena ZS prenesena na drugo sodišče, lahko stranka uspe s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, če izkaže posebej tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da se bo postopek laže in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Tožnica, ki je svoj predlog utemeljila le s krajem prebivališča oziroma sedeža pravdnih strank in pooblaščencev, takšnih okoliščin ni izkazala.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Med pravdnima strankama je v teku pravdni postopek I P 194/2013. V navedeni zadevi je predsednica Višjega sodišča v Kopru 17. 6. 2013 z odločbo Su 010400/2013-337 odločila, da se pristojnost za sojenje Okrožnega sodišča v Kopru prenese na Okrožno sodišče v Novi Gorici.

2. Tožnica je 29. 12. 2014 predlagala prenos pristojnosti na Okrožno sodišče v Kopru, saj imata obe pravdni stranki bivališče oziroma sedež bližje navedenemu sodišču, kar velja tudi za pooblaščenca pravdnih strank.

3. Predlog je bil vročen toženki, ki se s prenosom pristojnosti strinja.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Predsednica Višjega sodišča v Kopru je na podlagi sporazuma, ki sta ga sklenili predsednici Okrožnega sodišča v Kopru in Okrožnega sodišča v Novi Gorici, z odločbo Su 010400/2013-337 z dne 17. 6. 2013 na podlagi prvega odstavka 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) odločila, da se 17. 6. 2013 pristojnost za sojenje v trideset pravdnih zadevah Okrožnega sodišča v Kopru prenese na Okrožno sodišče v Novi Gorici. Predmet prenosa so bile zadeve iz P vpisnika po vpisih, v katerih so tožbe vložene v letu 2012, in sicer po ključu, navedenem v citirani odločbi. Med njimi je bila tudi sporna pravdna zadeva, v kateri je tožnica vložila predlog za prenos krajevne pristojnosti.

6. Predsednik skupno neposredno višjega sodišča lahko v skladu s 105.a členom ZS na predlog predsednika sodišča, ki ima sodne zaostanke, odloči, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju. Predsednik sodišča, ki odloči o prenosu pristojnosti, določi število in vrsto zadev, ki bodo prenesene, ter pravila za izbiro zadev (prvi in drugi odstavek 105.a člena ZS).

7. Prenos krajevne pristojnosti na podlagi citirane določbe ZS je ukrep sodne uprave za izenačitev obremenitev med sodišči in odpravo sodnih zaostankov. V slovenskem sistemu krajevnih pristojnosti, ki temelji na personalnem kriteriju (prvi odstavek 46. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), je z vidika pravdnih strank v idealnih razmerah praviloma najbolj ekonomično, da se postopek opravi pri krajevno pristojnem sodišču. Prenos krajevne pristojnosti po 105.a členu ZS ima zanje lahko določene neugodne posledice (npr. višji potni stroški), vendar pa ga upravičujejo sistemski razlogi, ki državi nalagajo, da sprejme ukrepe za reševanje zadev brez nepotrebnega odlašanja. Za stranko takšen ukrep konkretno pomeni, da se skrajša čas reševanja zadeve in zagotavlja sojenje v razumnem roku.

8. V skladu s 67. členom ZPP lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek. Po prepričanju Vrhovnega sodišča lahko stranka, potem ko je pristojnost za sojenje v pravdni zadevi na podlagi 105.a člena ZS prenesena na drugo sodišče, uspe s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, če izkaže posebej tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da se bo postopek laže in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Tožnica, ki je svoj predlog utemeljila le s krajem prebivališča oziroma sedeža pravdnih strank in pooblaščencev, takšnih okoliščin ni izkazala.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče tožničin predlog zavrnilo.