Jedro

Fikcija vročitve je dopustna le v primerih, ko naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje, npr. ker ni poskrbel za to, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo, da je tožniku delovno razmerje za delovno mesto "prokurist" pri toženi stranki 30. 9. 2017 nezakonito prenehalo in še vedno traja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja (I. tč. izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožnika v roku 15 dni pozvati nazaj na delo (II. tč. izreka) ter mu v roku 15 dni za čas od 1. 10. 2017 dalje do poziva nazaj na delo priznati vse pravice iz delovnega razmerja in mu za čas od 1. 10. 2017 do 31. 12. 2017 obračunati plačo v bruto znesku 804,96 EUR, od 1. 1. 2018 dalje do poziva nazaj na delo pa v bruto znesku 924,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. v mesecu za pretekli mesec do plačila (prvi odstavek III. tč. izreka). Višji znesek, tj. da je tožena stranka dolžna od bruto zneskov obračunati in izplačati davke in prispevke iz delovnega razmerja, je zavrnilo (drugi odstavek III. tč. izreka). Toženi stranki je naložilo povrnitev stroškov postopka v znesku 171,34 EUR v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka izpodbija zamudno sodbo iz pritožbenega razloga po 1. točki 338. člena ZPP. Pritožbo vlaga tako glede ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila tožba pravilno vročena toženi stranki, kot tudi glede izpolnjevanja ostalih pogojev za izdajo zamudne sodbe. Navaja, da se na njenem naslovu nahaja zaprt poštni nabiralnik, ki nima nobenih nepravilnosti. Zato je nepravilna ugotovitev sodišča, da je bil nabiralnik (v času puščenega obvestila in v času želene izročitve tožbe v nabiralnik po poteku 15 - dnevnega roka od puščenega obvestila) odprt. Za takšne navedbe predlaga zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke in ogled poštnega nabiralnika. V konkretni zadevi ni bilo zadostno zagotovljeno, da bi se lahko tožena stranka dejansko seznanila z začetkom postopka, zato ji je bila z nepravilno vročitvijo odvzeta pravica do kontradiktornosti in pravica do obravnavanja pred sodiščem. Nadalje navaja, da iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano zamudno sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Po prvem odstavku 318. člena ZPP lahko sodišče izda zamudno sodbo le, če je izpolnjen pogoj, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor. Sodišče prve stopnje je štelo, da je bila toženi stranki tožba pravilno s fikcijo vročitve vročena v odgovor tako, da je bilo v poštnem predalčniku, ki je bil odprt, na naslovu tožene stranke puščeno obvestilo o pisanju, po izteku 15-dnevnega roka pa pisanje vrnjeno sodišču, saj je bil poštni nabiralnik tožene stranke (še vedno) neuporaben (odprt).

7. Tožena stranka pravilno uveljavlja, da ji tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, zaradi česar niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Prvenstveno je namreč sodišču prve stopnje očitati, da se ni prepričalo v to, ali je bil dosežen namen fikcije vročanja.

8. V zvezi z vročanjem tožbe v odgovor (po tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP, tj. ob nezmožnosti osebne vročitve po 140. členu ZPP) je v prvi fazi odločilno, ali je bilo obvestilo o prispelem sodnem pisanju vloženo v hišni predalčnik tožene stranke tako, da je obstajala realna možnost, da bi se z njim lahko seznanila. Način vročanja, kot ga je v konkretnem opravilo sodišče prve stopnje, upravičuje zgolj realno pričakovanje, da se bo naslovnik s sodnim pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem dejansko omogočeno, da uresniči pravico do izjave v postopku (tako odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-279/08). Fikcija vročitve je tako dopustna le v primerih, ko naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje, npr. ker ni poskrbel za to, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil (tako odločba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 95/2016 z dne 28. 7. 2016). Dejstvo, da že iz same vročilnice izhaja, da je bilo obvestilo o prispelem sodnem pisanju puščeno v poštnem nabiralniku, ki je bil odprt, pa ob neraziskanih okoliščinah, ali je takšna lastnost nabiralnika sploh omogočala, da bi se lahko tožena stranka dejansko seznanila z obvestilom (saj odprt nabiralnik dopušča možnost potencialnih posegov vanj s strani nepooblaščenih oseb, itd.), vzpostavlja utemeljen dvom v samo legitimacijo takšne fiktivne vročitve. Ali drugače: če ni podrobneje raziskano stanje nabiralnika, ki je po zapisu vročevalca nefunkcionalen (odprt), je tudi nerealna fikcija, da se lahko naslovnik z obstojem takšnega pisanja, puščenega v tak nefunkcionalen nabiralnik, tudi dejansko seznani.

9. Prav tako pa je bistveno, da se sodišče prepriča, ali poštar iz utemeljenega razloga ni pustil sodnega pisanja v poštnem nabiralniku po poteku 15- dnevnega roka, v katerem tožena stranka ni dvignila sodne pošiljke, ter ga zato vrnil sodišču. Le v primeru, ko sodne pošiljke iz kateregakoli razloga, ki se tiče hišnega predalčnika, ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku, vročevalec druge možnosti, kot da jo vrne sodišču, v skladu z ZPP nima. Po poteku zgoraj navedenega roka se namreč pisanje pusti v naslovnikovem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku zato, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub fiktivnemu načinu vročitve res seznanil s pisanjem. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje sklepalo na stanje nabiralnika le na podlagi zapisa na vročilnici, ob zatrjevanju pritožbe, da je bil nabiralnik povsem izpraven (zaprt), že samo po sebi napotuje podrobnejšo preverbo pravilnosti vročitve tožbe v odgovor toženi stranki.

10. Zamudna sodba je bila tako izdana v nasprotju z določbo 318. člena ZPP, tako da je podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ni izkazano, da je bila vročitev tožbe s pozivom za odgovor opravljena v skladu z določbami ZPP. V ponovljenem postopku je treba ponovno preveriti pravilnost vročitve tožbe v odgovor toženi stranki ter nato ponovno odločiti o zadevi.

11. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).