Jedro

V sodnem postopku za ureditev meje je treba na naroku na kraju samem določiti mejo in jo označiti s trajnimi mejnimi znamenji. Prelaganje označevanja sodno določene meje na ponovni upravni postopek je nezakonito.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo določilo: (1) vrednost spornih zemljišč (2.000 EUR - točka I izreka), (2) mejo med nepremičninami parc. št. 4122 (k.o. ...1) v lasti predlagatelja proti parc. št. 4118 v lasti drugega nasprotnega udeleženca in parc. št. 5463/1 v lasti prve nasprotne udeleženke po poteku, opisanem v točki II izreka, kot je prikazano v elaboratu sodnega izvedenca geodetske stroke z dne 3. 11. 2023, ki je sestavni del sklepa in je kot meja označena z modro barvo (točka II izreka), (3) mejo med nepremičninami parc. št. 3998 v lasti drugega nasprotnega udeleženca proti parc. št. 4003/3 v lasti predlagatelja in parc. št. 5463/1 v lasti prve nasprotne udeleženke, in sicer po opisu, navedenem v točki III izreka, kot je prikazano v elaboratu sodnega izvedenca geodetske stroke z dne 3. 11. 2023, ki je sestavni del sklepa in je kot meja označena z modro barvo; (4) in odločilo o skupni stroških postopka (točka IV izreka).

2.Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP2 v zvezi z 42. členom ZNP-13. Predlaga spremembo sklepa tako, da pritožbeno sodišče mejo uredi na način, kot predlaga predlagatelj. Podrejeno se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa v celoti in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da se sodišče napačno sklicuje na določbe ZNP. Sodišče meje ni uredilo na naroku po 170. členu ZNP-1 in v skladu s SPZ4. Meje ni označilo s trajnimi mejnimi znamenji. Strankam je brez naroka zgolj poslalo sklep o ureditvi meje. Podana je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in bistvena kršitev 8. člena ZNP-1. Odločitev je vsebinsko nepravilna. Podane so kršitve ustavnih pravic do enakega varstva pravic (22. člen ustave RS), do sodnega varstva (23. člen Ustave RS in 6. člen EKČP) ter da pravnega sredstva (25. člen Ustave RS in 13. člen EKČP), ker je sodišče neenakopravno obravnavalo udeležence in zavrnilo zaslišanje predlagateljevih prič z nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče je napačno dokazno ocenilo izpovedbe zaslišanih prič, ponuja svojo dokazno oceno. Posledično je napačno ugotovilo dejansko stanje in uporabilo materialno pravo pri presoji, da je nasprotni udeleženec izkazal pridobitev lastninske pravice po močnejši pravici. Zmotni so zaključki o splošno znanih pravilih o načinu sajenja vinske trte in funkcionalni zaokrožitvi mej pri menjavi zemljišč v primerih neobičajne oblike parcel. Ne gre za splošno znana dejstva. Sodišče je prekoračilo trditveno podlago udeležencev (kršitev 7. člena ZPP) ter zagrešilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker predlagatelju ni omogočilo, da bi se seznanil s tem, kaj bo štelo kot domnevno splošno znana dejstva. Ne gre za resnična dejstva, stališče sodišča ni obrazloženo, zaključki so napačni. Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka tudi zato, ker ni zaslišalo ostalih prič, ki jih je predlagal predlagatelj. Nobeden od udeležencev ni substanciral predloga za zaslišanje prič, a sodišče ni opravilo materialno procesnega vodstva o tem, kaj bodo priče izpovedale. Nadaljnja obrazložitev, da zaslišanje predlagateljev prič ni bilo potrebno, ker so že priče nasprotnega udeleženca tako prepričljivo izpovedale, je napačna, obremenjena z nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno in s kršitvijo po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Napačen je zaključek, da naj bi nasprotni udeleženec izkazal močnejšo pravico na spornem zemljišču. Ker ni razlogov o "dovolj dolgem obdobju", sklepa ni mogoče preizkusiti. Zaradi napačne vsebinske odločitve je treba razveljaviti tudi odločitev o vrednosti spornega zemljišča in stroških postopka.

3.Drugi nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo. Meni, da pritožbeni očitki niso utemeljeni. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Prva nasprotna udeleženka ni odgovorila na pritožbo.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje je v skupno obravnavanje združilo dva predloga za določitev sodne meje med predlagateljem in drugim nasprotnim udeležencem. Predlog predlagatelja je bil vložen 9. 3. 2020, predlog nasprotnega udeleženca pa 28. 9. 2020, oba po neuspešno zaključenih upravnih postopkih za ureditev meje na istem območju. Oba predloga sta bila vložena po uveljavitvi ZNP-1. Drži, da je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa napačno navedlo prejšnji zakon (ZNP), namesto pravilno: ZNP-1. Vendar je pravilno navedlo, da je postopek urejen v 167. do 163. členu zakona, to je ZNP-1. ZNP je namreč urejal postopek za ureditev mej (smiselno enako) v členih 131 do 139. Napačna navedba zakona na pravilnost in zakonitost sklepa ni vplivala.

7.Sodišče prve stopnje je opravilo ogled na kraju samem trikrat skupaj z geodetom, zaslišalo je udeleženca in nekaj prič, zaslišanje ostalih predlaganih prič je zavrnilo v točki 17 sklepa. Utemeljen je očitek pritožbe, da gre za nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno.

8.Pravica do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave RS) se nanaša tudi na dokazni postopek. V njem mora biti zagotovljena enakopravnost strank. Stranka ima pravico predlagati dokaze, se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, biti prisotna ob izvajanju dokazov, ter postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter se izjaviti o rezultatih dokazovanja. Velja načelna dolžnost sodišča do izvedbe predlaganih dokazov na eni strani, in na drugi strani dolžnost stranke, da dokazne predloge ustrezno substancira. Ko želi stranka neko dejstvo dokazati z več pričami, je načeloma treba zaslišati vse. V obravnavanem primeru sta oba udeleženca predlagala večje število prič, kar je upoštevaje načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka sicer mogoče in dopustno omejiti. Vendar v obravnavanem primeru sodišče ni opravilo nobenega materialnopravnega vodstva v smeri substanciranja predlaganih dokazov, v sklepu pa tudi ni pojasnilo, zakaj je za zaslišanje izbralo le določene priče. Pri zavrnitvi preostalih prič se je zateklo k vnaprejšnji dokazni oceni, ki ni dovoljena. Prosta dokazna ocena se nanaša na oceno izvedenih dokazov, ne sme pa pomeniti vnaprejšnje ocene nekega dokaza. Ker so bili dokazni predlogi predlagatelja zavrnjeni z neustrezno obrazložitvijo, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. člen ZNP-1. Okrnjena je bila predlagateljeva pravica do enake obravnave v postopku. Hkrati se nakazuje, da je lahko ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje o močnejši pravici, kar bi lahko vplivalo tudi na pravilno uporabo materialnega prava (77. člen SPZ).

9.Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep obremenjen tudi z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

10.Sodišče v postopku za ureditev meje opravi narok na kraju samem, na ta narok pa poleg udeležencev povabi izvedenca geodetske stroke in po potrebi tudi priče (prvi odstavek 170. člena ZNP-1). Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče narok na kraju samem sicer opravilo (kršitve po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni), vendar, kot pravilno opozarja pritožba, v nasprotju z nadaljnjimi določbami 170. člena ZNP-1. Izvedenec na naroku sodišču predloži potrebne podatke za zapisnik in kot del zapisnika izdela skico, ki jo sodišče obravnava z udeleženci. Sodišče na naroku mejo uredi v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja in jo označi s trajnimi mejnimi znamenji. Izvedenec izdela elaborat, ki vsebuje prikaz meje, kot jo je sodišče določilo na kraju samem ali o kateri je bila sklenjena sodna poravnava tako, da je razviden tudi sporni mejni prostor. Za sestavo elaborata se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (drugi do četrti odstavek 170. člena ZNP-1). Bistvene sestavine sklepa o ureditvi meje pa so določene v 171. členu ZNP-1. Sodišče mora s sklepom natančno opisati določeno mejo in navesti ugotovljeno vrednost spornega mejnega prostora. Elaborat mora biti sestavni del sklepa.

11.Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče na treh narokih na kraju samem naročilo izvedencu, naj izdela grafični prikaz ugotovitev na naroku (skico) o prikazanih potekih meja, kot so jih podali zaslišana udeleženca in priče. V spisu so tako trije grafični prikazi5. Nato je sodišče izdalo sklep o postavitvi izvedenca geodetske stroke in mu s sklepom naročilo, naj izdela elaborat geodetske izmere za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin, češ da bo določilo mejo med zemljišči tako, kot je mejo pokazala ena od prič, ter to opisalo6. Sledil je elaborat sodnega izvedeništva na red. št. 94 z dne 3. 11. 2023. Izvedenčeva skica, izdelana po navodilu sodišča, ki je sestavni del elaborata in mu je bila priložena kot: "skica za sodni akt - 4 x", je sicer ostala vpeta v elaborat na list. št. 258 spisa. Iz nje ni razviden sporni mejni prostor. Ne skica ne elaborat pa nista sestavni del izpodbijanega sklepa. Izrek sklepa je v nasprotju z razlogi sklepa. Iz mnenja izvedenca (glej list. št. 245) nadalje izhaja, da v času izdelave elaborata v postopku še ni odločeno, da zato označitev z mejniki v naravi ni izvedena in da bodo morali udeleženci urediti označitev meje v naravi naknadno po ZKN preko izvajalcev geodetskih storitev.

12.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje s takim ravnanjem ni kršilo le 170. in 171. člena ZNP-1, pač pa je storilo tudi kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Izdelane skice (grafični prikazi) bi moralo na naroku obravnavati z udeleženci. Na naroku in ne izven njega bi moralo urediti mejo v skladu s kriteriji iz 77. člena ZPP. Na naroku bi moralo nadalje tudi že označiti določeno mejo s trajnimi mejnimi znamenji. Prelaganje označevanja sodno določene meje na ponovni upravni postopek je nezakonito (tretji odstavek 170. člena ZNP-1). Nadalje je izpodbijani sklep brez elaborata s skico, iz katere je razviden sporni mejni prostor, tako nejasen, da ga ni mogoče vsebinsko preizkusiti. Ne zadošča, da se tri skice (grafični prikazi) nahajajo v različnih delih spisa. Za vsebinski preizkus sodne ureditve meje je nujno, da je elaborat s skico in prikazom spornega mejnega prostora sestavni del izreka sklepa o sodni ureditvi meje. Drugače pritožbenemu sodišču niti udeležencem postopka ni znano, kje so mejne točke, ki so opisane v izreku sklepa in kakšno je stanje označene meje v naravi.

13.Zaradi navedenih bistvenih kršitev določb postopka je bilo treba izpodbijani sklep v celoti razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP ter 42. členom ZNP-1), saj gre za kršitvi, ki ju glede na njuno naravo ne more odpraviti pritožbeno sodišče. Samo namreč ne more odpravljati nejasnosti v sklepu glede elaborata s prikazom na kraju samem določene meje in spornega mejnega prostora, pa tudi ne namesto prvega sodišča odpravljati napak pri ureditvi in označitvi meje na naroku s trajnimi mejnimi znamenji. Na ta način bi namreč udeležence prikrajšalo za pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS) oziroma pritožbeni preizkus zadeve kot celote. Vrnitev zadeve na prvo stopnjo ne bo nesorazmerno posegla v pravico udeležencev do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče prve stopnje je namreč že izvedlo obsežni dokazni postopek za ugotavljanje pravno pomembnih dejstev, ki ga bo le še dopolnilo, dokaze ponovno ocenilo ter na naroku ob sodelovanju izvedenca določilo in s trajnimi mejnimi znamenji označilo določeno mejo. Vse to bo storilo hitreje in z manjšimi stroški kot pritožbeno sodišče, ki bi moralo na novo izvesti celoten dokazni postopek.

14.Ostale pritožbene navedbe za odločitev za zdaj niso pravno relevantne in pritožbeno sodišče nanje ne bo posebej odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi 42. členom ZNP-1).

15.V ponovljenem postopku naj se sodišče prve stopnje po ustreznem materialnopravnem vodstvu opredeli tudi do preostalih dokaznih predloga pritožnika in po potrebi izvede še dodatne dokaze, ki se nanašajo na kriterij močnejše pravice na spornem mejnem prostoru. Če spet ne bo izvedlo vseh predlaganih dokazov, bo moralo z ustavno dopustnimi razlogi pojasniti, zakaj je njihovo izvedbo zavrnilo. Pri izvedbi dokazne ocene naj upošteva metodološke napotke iz 8. člena ZPP. Ključno pa je, da mora ponovno opraviti narok na kraju samem in tam določiti mejo ter jo hkrati v naravi označiti s trajnimi mejnimi znamenji. Sklepu bo moralo fizično priložiti elaborat, ki bo vsebinsko skladen z izrekom in ki bo vseboval prikaz meje, kot jo je določilo na kraju samem in obravnavani sporni mejni prostor. Sklep naj popolno obrazloži v dejanskem in pravnem pogledu, da ga bo mogoče vsebinsko preizkusiti.

16.Ob razveljavitvi sklepa o glavni stvari je odločitev o pritožbenih stroških pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Navajanje katastrskih občin bo v nadaljevanju opuščeno.

2Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

3Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.

4Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami.

In sicer: skica po naroku z dne 25. 10. 2021 na list. št. 123 spisa: o poteku meje ob brajdi in brežini, kot sta jo pokazala drugi nasprotni udeleženec ter priče A. A., B. B., C. C. in D. A.; - skica po naroku z dne 23. 5. 2022: o poteku meje ob "trikotniku" na list. št. 179, kot sta mejo opisali priči E. A., F. F., predlagatelj in nasprotni udeleženec; - ter skica po naroku z dne 2. 11. 2022 za mejo ob "trikotniku" na list. št. 220, kot so jo na naroku pokazali B. B., D. A. ter A. A.

Sklep na list. št. 239.

Zveza:

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 170, 170/1, 170/3, 171 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.