Jedro

Stečajna upraviteljica bi morala natančneje opisati vrsto stroškov in poleg skupnega zneska navesti tudi izračun glede cene in količine za posamezno storitev ter pojasniti, kako je izbrala najoptimalnejšo rešitev. Njen predlog s preglednico, na katerega se nanaša izpodbijani sklep, ima preskromno specifikacijo, da bi ga bilo mogoče preizkusiti. Vsebuje zgolj pavšalne zneske brez izračuna z navedbo cene na količinsko enoto, števila potrebnih enot ter primerjave z drugimi ponudniki.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dalo upraviteljici soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upraviteljice z dne 12. 08. 2011, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Pritožnica je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da zavrne predlog za izdajo soglasja stečajni upraviteljici s plačilom stroškov oziroma da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sledilo upraviteljičinemu predlogu za izdajo soglasja za poplačilo stroškov v zvezi s selitvijo zalog in drobnega inventarja po končani proizvodnji v stečaju. Kot razlog je upraviteljica navedla, da odpovedni rok iz najemne pogodbe poteče dne 31. 08. 2011, da je najemnina izredno visoka, da namerava najemodajalec nadaljevati svojo proizvodnjo in na trenutni lokaciji ne obstaja prostor, kjer bi se zaloge lahko enotno skladiščile in varno hranile. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da imajo po presoji prvostopnega sodišča plačila, navedena v upraviteljičinem predlogu, značilnost stroškov stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP. Zneski posameznih plačil pa ustrezajo običajni višini stroškov take vrste. Odločitev o izdaji soglasja temelji na prvem odstavku 357. člena ZFPPIPP.

5. Pritožnica navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo načela najboljšega poplačila upnikov, katerega sestavina je tudi načelo ekonomičnega ravnanja s stečajno maso. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo ekonomske upravičenosti stroškov, saj so podatki stečajne upraviteljice tako pomanjkljivi, da sploh ni mogoče ugotoviti ali so stroški res potrebni, še manj pa ali je utemeljena tudi njihova višina. Zlasti ni razvidno, kako je stečajna upraviteljica določila višino in trajanje mesečne najemnine, kako je vodila postopek izbire skladišča, kako je določila višino stroškov prevoza in varovanja ter manipulacije pri nalaganju in razkladanju zalog, čiščenja skladišča...

6. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da bi stečajna upraviteljica morala natančneje opisati vrsto stroškov in poleg skupnega zneska navesti tudi izračun glede cene in količine za posamezno storitev ter pojasniti, kako je izbrala najoptimalnejšo rešitev. Njen predlog s preglednico, na katerega se nanaša izpodbijani sklep, ima preskromno specifikacijo, da bi ga bilo mogoče preizkusiti. Vsebuje zgolj pavšalne zneske brez izračuna z navedbo cene na količinsko enoto, števila potrebnih enot ter primerjave z drugimi ponudniki. Sklep ima zato pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, saj glede na njeno naravo kršitve ni mogoče odpraviti pred sodiščem druge stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).