Jedro

Opomin pred izvršbo ni upravni akt, s katerim je upravni organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe. Glede na navedeno, pritožba zoper opomin pred izvršbo ni dovoljena in je zato po presoji sodišča prvostopenjski organ tožnikovo pritožbo zoper opomin pred izvršbo pravilno zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo pritožbo zoper opomin pred izvršbo DT 4933-63396/2021-2 z dne 10. 5. 2021. Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ na predlog za izvršbo Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, OE Ljubljana tožniku 10. 5. 2021 izdal opomin pred izvršbo, zoper katerega se je tožnik pritožil. Prvostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrgel na podlagi drugega odstavka 240. člena v zvezi s prvim odstavkom 13. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Opomin pred davčno izvršbo ni upravni akt v smislu določb ZUP, saj se z njim ne posega v tožnikove pravice, pravne koristi ali obveznosti, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati s pritožbo, marveč je to dejanje prvostopenjskega organa s ciljem poplačila tožnikove dolgovane obveznosti pred začetkom postopka davčne izvršbe. Če pritožba ni dovoljena, jo prvostopenjski organ zavrže s sklepom.

2.Ministrstvo za finance kot pritožbeni organ je tožnikovo pritožbo zoper sklep o zavrženju tožnikove pritožbe z odločbo DT-498-2-152/2021-2 z dne 23. 12. 2021, zavrnilo kot neutemeljeno. Glede na pravilno ugotovitev prvostopenjskega organa, da v skladu z določbama prvega in drugega odstavka 240. člena ZUP pritožba ni dovoljena, tožnikova pravica do izjave ni bila kršena.

3.Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi uvodoma navaja pravni temelj. Določba 25. člena Ustave RS vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva. Gre za kršitev ZUP. V nadaljevanju navaja 3. člen, 23. člen, 25. člen in 33. člen Ustave RS. Sklicuje se na 5. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in poudarja, da toženka ni izvedla zakonitega postopka in tožnika ni zaslišala, kot to določa 9. člen ZUP. Tako mu ni omogočila, da se o relevantnih dejstvih pred izdajo upravnega akta tudi izreče. Grožnja v primeru neplačila z zaporno kaznijo pomeni kršitev 1. člena 4. Protokola k EKČP, ki prepoveduje zaporno kazen zaradi dolgov. Sklicuje se na kršitev 1. člena 1. protokola h EKČP. Navaja 14. člen, 23. člen, 24. člen, 25. člen, 33. člen in 155. člen Ustave RS. Sklicuje se na 6. člen in 13. člen EKČP in 1. člen Protokola k EKČP. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi v celoti in se davčna izvršba ustavi, saj ni bilo izvedenega poštenega postopka. Predlaga tudi, da se upošteva pravica iz 25. člena Ustave RS in 6. člena EKČP, ki vsakomur zagotavlja pravico do pravnega sredstva brez omejitev. Predlaga tudi, da se upošteva, da ni nobene sodbe sodišča v skladu s 23. členom Ustave RS. Nadalje predlaga, da se upošteva, da v skladu s 3. členom Ustave RS FURS ne predstavlja sodne oblasti. Predlaga tudi, da se upošteva, da grožnja v primeru neplačila z zaporno kaznijo pomeni kršitev 1. člena 4. Protokola h Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki prepoveduje zaporno kazen zaradi dolgov. Predlaga pa tudi javno in pošteno sojenje. Vsebinsko vlaga tožbo na odpravo sklepa o zavrženju tožnikovo pritožbe zoper opomin pred izvršbo DT 4933-63396/2021-2 z dne 10. 5. 2021.

4.Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve obeh upravnih odločb. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5.V pripravljalni vlogi tožnik dodatno utemeljuje svoje ugovore in precizira svoj tožbeni zahtevek in sicer, da sodišče tožbi v celoti ugodi in upošteva, da je prišlo do bistvenih kršitev določb postopka. Zahteva javno in pošteno sojenje. Zahteva tudi izvršitev sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer RS nastopa kot stranka v skladu s 46. členom EKČP.

6.Tožba ni utemeljena.

7.Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče se strinja z razlogi prvostopenjskega organa, dopolnjenimi z razlogi pritožbenega organa in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja:

8.V predmetni zadevi je med strankama sporno ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito izdal sklep, s katerim je kot nedovoljeno zavrgel tožnikovo pritožbo zoper opomin pred izvršbo DT 4933-63396/2021-2 z dne 10. 5. 2021.

9.Gre za procesni sklep, izdan v fazi predhodnega preizkusa pritožbe, v kateri je prvostopenjski organ preizkušal ali so v obravnavanem primeru izpolnjene vse procesne predpostavke po 240. členu ZUP za vsebinsko obravnavo pritožbe. Po navedeni določbi ZUP upravni organ prve stopnje preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba (prvi odstavek). Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom (drugi odstavek). Zoper sklep, s katerim je bila pritožba po prejšnjem odstavku zavržena, ima stranka pravico pritožbe. Če organ druge stopnje, ki odloča o pritožbi, spozna, da je pritožba utemeljena, odloči hkrati tudi o zavrženi pritožbi (tretji odstavek). Upravni akt je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Tudi po presoji sodišča opomin pred izvršbo ni upravni akt, s katerim je upravni organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe. Glede na navedeno, pritožba zoper opomin pred izvršbo ni dovoljena in je zato po presoji sodišča prvostopenjski organ tožnikovo pritožbo zoper opomin pred izvršbo pravilno zavrgel. Sodišče sodi, da procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje pritožbe v obravnavani zadevi niso bile izpolnjene.

10.Kot je tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ, je na podlagi prvega odstavka 157. člena ZDavP-2 zoper sklep o davčni izvršbi dovoljena pritožba, saj gre za upravni akt izdan na prvi stopnji. Tožnik bi lahko ugovore v zvezi z izvršbo uveljavljal v pritožbi zoper sklep o izvršbi, ne more pa izpodbijati opomina pred izvršbo, ki predstavlja poziv upravnega organa k plačilu dolgovanega zneska.

11.Neutemeljen je po presoji sodišča tožnikov tožbeni ugovor, da so podane bistvene kršitve določb postopka, ker v postopku ni bil zaslišan in ni imel možnosti, da se izjasni. Prvostopenjski organ je tožnikovo pritožbo kot nedovoljeno zavrgel v okviru predhodnega preizkusa pritožbe na podlagi prvega in drugega odstavka 240. člena ZUP, ko je preizkušal ali so izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo pritožbe. Ker te niso bile izpolnjene, tožnikove pritožbe ni vsebinsko obravnaval. Tudi po presoji sodišča v postopku predhodnega preizkusa pritožbe prvostopenjski organ ni dolžan opraviti zaslišanja tožnika, saj ne gre za vsebinsko presojo izpodbijanega akta. Tožnik pa tudi sicer v pritožbi in tudi v tožbi ne ugovarja, da so v obravnavanem primeru izpolnjene vse procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo pritožbe. Očitana kršitev določb postopka, kot to zatrjuje tožnik, po presoji sodišča ni podana.

12.Tožnik v tožbi zgolj pavšalno navaja bistvene kršitve določb postopka (ZUP in ZDavP-2), kršitve Ustave RS, EKČP, Listine EU o temeljnih pravicah, 1. in 4. Protokola h EKČP, pri čemer pa teh kršitev v ničemer ne konkretizira (marveč zgolj navaja besedilo posameznih določb), zato jih sodišče ne more presoditi.

13.Po povedanem je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče v postopku ni našlo očitanih kršitev ustavnih načel in določb postopka ter tudi ne kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

14.Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta, med tožnikom in toženko ni sporno, kot to določa prvi odstavek 59. člena ZUS-1. Izpodbijani sklep je postopkovni sklep, izdan v fazi predhodnega preizkusa pritožbe, pri čemer pa tožnik v tožbi ne ugovarja, da v zadevi niso izpolnjene vse procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo pritožbe.

Zveza:

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 240

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.