Jedro

Tožnik mora v primeru, ko pravni interes za ugotovitveno tožbo utemeljuje z možnostjo obnove nekega drugega sodnega postopka, vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati, da bo obnova postopka dovoljena.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 15. 6. 2022 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 24. 6. 2022 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: „Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti 186 EUR stroškov postopka prvo tožene stranke v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI 56 01100 6370421877 s sklicem 00-800370 25902021 (koda namena: GOVT, namen plačilo po odločbi Bpp št. 0000/2021), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti 321,30 EUR stroškov pritožbenega postopka prvo tožene stranke v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI 56 01100 6370421877 s sklicem 00-800370 25902021 (koda namena: GOVT, namen plačilo po odločbi Bpp št. 0000/2021), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15. 6. 2022 zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo tožbo tožeče stranke (tožnica) za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, ki sta jo sklenili toženi stranki (toženca). S sklepom z dne 24. 6. 2022 je odločilo, da mora tožnica prvi toženki plačati 372 EUR stroškov postopka.

2. Zoper oba sklepa se pritožuje tožnica, navaja, da iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga višjemu sodišču, naj sklepa razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. V pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe navaja, da je nedvomno podan pravni interes iz razloga varovanja javnega interesa „per se“, saj je bil toženec ob sklepanju darilne pogodbe star 12 let in ni bil poslovno sposoben. Gre za varovanje mladoletnih oseb. Vknjižbe v javno zemljiško knjigo morajo temeljiti na veljavnih pravnih naslovih, drugače se omaje zaupanje v zemljiško knjigo in varnost pravnega prometa. Če posel sklepa poslovno nesposobna oseba, je napaka resna in nepopravljiva, dejanjem nesposobnega subjekta je treba zaradi varstva javnega interesa odreči vsak učinek. Gre za ničen posel. Sklicuje se na sodbo VS RS II Ips 176/2018. Meni, da toženka v odgovoru na tožbo načeloma priznava pravni interes „per se“, sodišče prve stopnje pa v izpodbijanem sklepu zgolj pavšalno ugotovi, da ne gre za splošen, širši družbeni interes in varovanje javnega interesa - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Takšno stališče sodišča prve stopnje je tudi materialnopravno zmotno. Sodišče tudi ne pojasni, kako dejstvo, da je toženec sedaj polnoleten, vpliva na odločitev o zavrženju. Iz sporne darilne pogodbe ne izhaja, kdo je bil podpisnik na strani obdarjenca; preprečevanje takšnega nezakonitega in fiktivnega sklepanja pogodb je gotovo v javnem interesu.

Podan je tudi njen konkretni pravni interes, saj bo v primeru ugotovitve ničnosti sporne pogodbe imela možnost predlagati obnovo postopka po 394. členu ZPP, ker bo sodbo lahko uporabila kot nov dokaz, na podlagi katerega bi bila izdana zanjo ugodnejša odločba. Brez darilne pogodbe toženec ne bi imel nobenih odškodninskih upravičenj zoper njo. Ker je pogoje za presojo upravičenosti predloga za obnovo postopka upravičeno presojati le sodišče, ki je izdalo prvotno odločitev, je izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna. Sodbo bo lahko uporabila tudi v izvršilnem postopku in predlagala bodisi odlog izvršbe ali zahtevek za nedopustnost izvršbe. Do tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo.

4. V pritožbi zoper sklep o stroških postopka tožnica navaja, da je odločitev v nasprotju z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP. Sodišče bi moralo že v sklepu o zavrženju tožbe odločiti o povrniti stroškov postopka. Gre za relativno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj kršitev vpliva na zakonitost in pravilnost odločitve. Sodišče ji je povzročilo nepotrebne dodatne stroške. Odločitev o pravilnosti sklepa o stroških je vezana na predhodno vprašanje – pravnomočnost sklepa o zavrženju tožbe. Ker odločitev o glavni stvari še ni pravnomočna, bo treba, če bo s pritožbo uspela, spremeniti tudi odločitev o stroških.

5. Prva toženka je na pritožbi odgovorila, argumentirano prereka vse pritožbene navedbe in pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje ter predlaga višjemu sodišču, naj pritožbi kot neutemeljeni zavrne.

6. Pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe ni utemeljena, pritožba zoper sklep o stroških postopka pa je.

_Glede sklepa o zavrženju tožbe (tč. I izreka):_

7. Za vsebinsko obravnavanje ugotovitvene tožbe mora biti izkazana konkretna pravna korist tožnika. Splošen oziroma javni interes ne zadostuje, saj samo dejstvo obstoja ali neobstoja določenega pravnega razmerja še ne utemeljuje intervencije sodišča. Do te lahko pride le, če tožnik izkaže, da so njegove pravice ogrožene ali kršene zaradi obstoja ali neobstoja določenega pravnega razmerja. Namen izkaza pravnega interesa za ugotovitveno tožbo je v tem, da se ne obremenjuje sodišča in nasprotne stranke, če to ni potrebno za odpravo negotovosti tožnika glede določenega pravnega razmerja. Varstvu splošnega pravnega interesa so namenjeni drugi pravni instituti (npr. zahteva za varstvo zakonitosti). Nobena tožba (tudi dajatvena in oblikovalna) ne more biti sama sebi namen. Za ugotovitveno tožbo zgolj ekonomski, moralni, ipd. interes ne zadostuje. Glede na obrazloženo višje sodišče ne bo odgovarjalo na pritožbene navedbe o pravnem interesu tožnice zaradi varovanja javnega interesa „per se“.

8. Materialnopravno pravilna in dovolj obrazložena, da je mogoč njen preizkus, je odločitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala pravnega interesa za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, ki sta jo 21. 12. 1992 sklenila toženca (v nadaljevanju: Darilna pogodba). Z Darilno pogodbo je toženka podarila svojemu sinu trisobno stanovanje, ki ga je nekaj več kot pol leta pred tem njej podarila njena mati (slednja ni stranka tega postopka; tožnica je toženkina sestra). Pravni interes za tožbo utemeljuje s tem, da bo lahko v primeru ugotovitve, da je Darilna pogodba z dne 21. 1. 1992 nična, vložila zahtevo za obnovo drugega sodnega postopka, ki je tekel med pravdnimi strankami, in sicer postopka, v katerem je toženec uspel z odškodninsko tožbo zoper tožnico in toženko, ki sta mu po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Kopru P 434/2018, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 656/2019, dolžni plačati 122.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 4. 2010 dalje zaradi nedopustnih (protipravnih) ravnanj, katerih posledica je, da toženčeva lastninska pravica na podarjenem stanovanju ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Pravni interes zatrjuje tudi z možnostjo podati predlog za odlog izvršbe, ki teče zoper njo na podlagi navedene pravnomočne sodbe, ali pa „vložiti zahtevek za nedopustnost izvršbe“.

9. Pravni interes za ugotovitveno tožbo je podan, če tožnik izkaže, da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, da je ugotovitvena tožba primerno sredstvo za odpravo te negotovosti, in da nima možnosti drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje zavaroval svoj pravni položaj.1

10. Ker v primeru ugotovitve ničnosti Darilne pogodbe toženec v odškodninski pravdi zoper tožnico ne bi uspel, se na prvi pogled zdi, da je tožničin pravni interes za tožbo podan. Ob materialnopravno pravilni razlagi procesne predpostavke pravnega interesa za ugotovitveno tožbo pa se izkaže, da je odločitev o zavrženju tožbe pravilna. Sodišče prve stopnje je pomanjkanje pravnega interesa tožnice za tožbo utemeljilo s tem, da obnova postopka Okrožnega sodišča v Kopru P 434/2018 po 10. točki 394. člena ZPP, na katero se je sklicevala, ne more biti dovoljena, ker je tožnica vedela za okoliščino, ki naj bi botrovala ničnosti Darilne pogodbe (mladoletnost toženca), že ves čas in bi to lahko uveljavljala v pravdi P 343/2018, pa ni. Zaradi načela pravnomočnosti odločb pomanjkanje aktivnosti v tistem postopku ne more sanirati v tem postopku. Pritrditi je sicer treba pritožbi, da o (ne)utemeljenosti predloga za obnovo postopka odloča sodišče, ki je izdalo sodbo, v konkretnem primeru Okrožno sodišče v Kopru. Vendar pa mora tožnik v primeru, ko pravni interes za ugotovitveno tožbo utemeljuje z možnostjo obnove nekega drugega sodnega postopka, vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati, da bo obnova postopka dovoljena. To tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožnici ni uspelo.

11. Razlogov izpodbijanega sklepa o tem, da obnova postopka Okrožnega sodišča v Kopru P 434/2018 ne bi mogla biti dovoljena in torej do obnove postopka ne bi prišlo, pritožba ne izpodbija. Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za ugotovitveno tožbo zato, da se prepreči nepotrebno obremenjevanje sodišča in nasprotne stranke. Ker je očitno, da obnova odškodninskega postopka ne bi bila dovoljena, bi bilo ugotavljanje ničnosti pogodbe samo sebi namen in zato nepotrebno obremenjevanje sodišča in nasprotne stranke. Tudi odloga izvršbe, ki teče na podlagi pravnomočne sodbe v odškodninskem sporu, s predložitvijo neke druge sodne odločbe tožnica ne bi mogla utemeljiti. Enako velja za zahtevek na nedopustnost izvršbe. Da tudi v izvršilnem postopku tožnica zgolj s sodbo o ničnosti med tožencema sklenjene Darilne pogodbe ne bi mogla uspeti, smiselno izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče se v njem namreč sklicuje na izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe ter da bi, če bi dopustilo tožnici, da sanira pomanjkanje aktivnosti v postopku P 434/2018 v tem postopku, poseglo v temeljne postulate sodnega postopka.

12. Po obrazloženem v pritožbi uveljavljani razlogi niso podani. Tudi nobenih uradoma upoštevnih kršitev, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ni. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep o zavrženju tožbe (2. točka 365. člena ZPP).

_**Glede sklepa o stroških postopka (tč. II izreka):**_

13. Pravna podlaga za izdajo posebnega sklepa o stroških je sedmi odstavek 163. člena ZPP. Sodišče je tožbo zavrglo zunaj obravnave, zato je toženka lahko priglasila stroške v 15-tih dneh po prejemu sklepa o zavrženju tožbe, sodišče pa nato izdalo sklep o stroških postopka.

14. Odločitev o zavrženju tožbe je sedaj pravnomočna. Ker je tožnica v postopku propadla, mora skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP toženki povrniti njene stroške postopka. Odmere stroškov pritožba sicer ne izpodbija, vendar je višje sodišče ob uradnem preizkusu (drugi odstavek 350. člena ZPP) sklepa o stroških ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni uporabilo vseh relevantnih določb materialnega prava. S tem je zagrešilo kršitev iz 341. člena ZPP.

15. Toženki je bila z odločbo Bpp 2590/2022 odobrena brezplačna pravna pomoč za zastopanje v tej zadevi na 1. in 2. stopnji sojenja. Odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po tarifi (peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu). Glede na to je višje sodišče toženki priznalo 186 EUR (polovica od 372 EUR), plačati pa jih mora tožnica na račun prvostopenjskega sodišča (tretji odstavek 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči). Skladno s 313. členom ZPP je sodišče določilo 15 dnevni rok za plačilo stroškov postopka, če ne bodo plačani v postavljenem roku, bo tožnica prišla v zamudo in bo od tedaj dalje dolgovala še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika).

_**Stroški pritožbenega postopka:**_

16. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Zaradi neuspeha v pritožbenem postopku mora tožnica toženki povrniti potrebne (155. člen ZPP) stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Te je višje sodišče odmerilo na podlagi stroškovnikov na koncu odgovorov na pritožbi in skladno z Odvetniško tarifo (OT). Za odgovor na pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe je priznalo 750 točk po tar. št. 21/1 OT in 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT, ob vrednosti točke 0,6 EUR je to 459 EUR. Za odgovor na pritožbo zoper sklep o stroških je priznalo 300 točk po tar. št. 21/2 OT in skladno s tretjim odstavkom 11. člena OT 2 % DDV, to je skupaj 183,60 EUR. Ostalih priglašenih stroškov ni priznalo, ker so že zajeti v priznanih stroških. Tožnica je dolžna iz naslova pritožbenih stroškov, ker je bila toženki odobrena brezplačna pravna pomoč, plačati 321,30 EUR na v izreku sklepa naveden račun sodišča (gl. obrazložitev v tč. 15 tega sklepa), in sicer v roku 15-tih dni (313. člen ZPP), če bo prišla v zamudo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika).

1 A. Galič v komentarju k 181. členu v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, izdala Založba Uradni list RS, GV Založba, v Ljubljani leta 2006, stran 149.