Jedro

V izpodbijanem sklepu je zavzeto stališče, da se obstoj ugovornega razloga, tj. ali je bila taksa že plačana ali plačana v previsokem znesku, presoja po trenutku izdaje plačilnega naloga in kasnejše spremembe taksne obveznosti ne vplivajo na njegovo pravilnost. Pritožnik utemeljeno opozarja, da bi moralo biti upoštevano (novo) dejstvo (umik pritožbe), katerega posledica je znižanje taksne obveznosti, in ki je nastalo pred iztekom roka za ugovor zoper plačilni nalog.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse z dne 26. 2. 2016. 2. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Stališče izpodbijanega sklepa je napačno. V primerih, kot je obravnavani, bi pravica do ugovora izgubila vsak smisel. Stranka, ki bi umaknila pritožbo pred obravnavo, bi bila celo kaznovana, ker bi morala plačati višjo sodno takso. Sledeč stališču sklepa, da tožnika izdani plačilni nalog ne zavezuje več in da mu bo izdan nov plačilni nalog, bi tožnik moral sodno takso plačati dvakrat. Tudi prvi nalog bi namreč postal pravnomočen in izvršljiv. Nobene ovire ni, da ga sodišče ne bi poslalo v izterjavo. Plačilni nalog ni mogel pričeti učinkovati pred njegovo vročitvijo, tedaj pa je bila pritožba že umaknjena. Sodišče sme in mora samo po uradni dolžnosti upoštevati spremenjene okoliščine, še toliko bolj pa mora to storiti na predlog stranke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, - da je tožnik 16. 2. 2016 vložil pritožbo zoper sodbo in sklep, - da je bil s plačilnim nalogom z dne 26. 2. 2016 pozvan k plačilu sodne takse za pritožbo v višini 9.165,00 EUR, ki je bil tožniku vročen 14. 3. 2016, - da je 9. 3. 2016 umaknil pritožbo.

5. Taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari se odmeri po količniku 3,0 v razmerju do takse, določene v 16. členu ZST-1 glede na vrednost spornega predmeta (tar. št. 1121). Če se postopek konča z umikom pritožbe, se taksa po tar. št. 1121 zniža na sodno takso, določeno s količnikom 1,5 (tar. št. 1122). V času izdaje izpodbijanega sklepa torej tožnik ni dolgoval sodne takse v višini 9.165,00 EUR, kot mu je bilo naloženo z izpodbijanim plačilnim nalogom, ampak v višini polovice tega zneska, tj. 4.582,50 EUR.

6. Po prvem odstavku 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. V izpodbijanem sklepu je zavzeto stališče, da se obstoj ugovornega razloga, tj. ali je bila taksa že plačana ali plačana v previsokem znesku, presoja po trenutku izdaje plačilnega naloga in kasnejše spremembe taksne obveznosti ne vplivajo na njegovo pravilnost. Sodišče je še dodalo, da tožnika izpodbijani plačilni nalog ne zavezuje več, ker je po njegovi izdaji prišlo do umika pritožbe.

7. Pritožnik utemeljeno opozarja, da bi moralo biti upoštevano (novo) dejstvo, katerega posledica je znižanje taksne obveznosti, in ki je nastalo pred iztekom roka za ugovor zoper plačilni nalog.

8. ZST-1 določa, da je z ugovorom zoper plačilni nalog mogoče uveljavljati, da taksna obveznost ni nastala in da je bila plačana v previsokem znesku. Če so v plačilnem nalogu napake, ga sme sodišče do potrditve izvršljivosti po uradni dolžnosti nadomestiti z novim plačilnim nalogom (34.a člen ZST-1). Poleg tega ima tisti, ki je plačal takso, ki je oziroma kolikor je ni bil dolžan, pravico do vrnitve (pre)plačila (36. člen ZST-1). Tudi o tem odloči sodišče po uradni dolžnosti (37. člen ZST-1). Namen zakona je torej, da zavezanec ne glede na to, ali je vložil pravna sredstva zoper plačilni nalog, plača le sodno takso v višini, ki jo je v skladu z zakonom dolžan plačati. Ne glede na to ni nepomembno, ali je bil izdan (izvršljiv) plačilni nalog ali ne. Izvršljiv plačilni nalog je namreč izvršilni naslov in ga je sodišče dolžno v z zakonom določenem roku poslati v izterjavo (35. člen ZST-1). Zato tudi ni nepomembno, na kateri časovni trenutek je vezana odločitev o obstoju in višini taksne obveznosti. ZST-1 ne daje izrecnega odgovora na to vprašanje. Že ob smiselni uporabi določb ZPP, na katero napotuje tretji odstavek 1. člena ZST-1 in kjer je postopku odločanja o sodni taksi najbližje postopek za izdajo plačilnega naloga, ni razloga, da pri odločanju o ugovoru ne bi bilo upoštevano vsaj stanje ob izteku roka za ugovor zoper plačilni nalog. Tudi v postopku za izdajo plačilnega naloga je namreč do zaključka prvega naroka dovoljeno navajanje novih dejstev, nastalih po izdaji plačilnega naloga (prim. tretji odstavek 437. člena ZPP). Upoštevaje zgoraj opisani namen zakonske ureditve in oficiozna pooblastila, ki jih ima sodišče na podlagi ZST-1, pa ni razloga, da ne bi bil za presojo dejanskega stanja, pomembnega za odločitev o obstoju in višini taksne obveznosti, odločilen še kasnejši trenutek, to je stanje ob izdaji sklepa o ugovoru zoper plačilni nalog.

9. Ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava v izpodbijanemu sklepu ni upoštevano, da je tožnik umaknil pritožbo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). O zadevi ni odločilo samo, ker je za izdajo novega plačilnega naloga pristojno sodišče prve stopnje. To sodišče razpolaga tudi s podatki, ki so njegov obvezen sestavni del.