Jedro

V izvršilnem postopku se sodišče ne more spuščati v utemeljenost terjatve.

Izrek

Pritožba dolžnice se z a v r n e kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče prošnjo dolžnice, v kateri je navajala, da želi, da jo prvostopno sodišče zaradi finančne stiske oprosti plačila upnikove terjatve, zavrnilo, ker je ocenilo, da ne more in ne sme v upnikovem imenu in na njegov račun odločati o oprostitvi plačila dolžničinega dolga.

Zoper takšno odločitev prvostopnega sodišča se je pritožila dolžnica in v laični pritožbi ponavlja ugovorne navedbe, da se svojega dolga sicer zaveda, da pa kljub temu RTV naročnine ni sposobna plačati, ker prejema pomoč Centra za socialno delo. Pritožbeno še navaja, da teče pri tukajšnjem sodišču pravda za odškodnino, ki se že zelo dolgo rešuje, medtem ko je predmetna izvršba tekla po hitrem postopku. Ker izterjevanega zneska ni sposobna plačati smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Upnik na pritožbo dolžnice odgovora ni podal. Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi se pritožnica v laični pritožbi protivi plačilu izterjevanega zneska dolga za RTV naročnino. Pri tem dolžnica sam obstoj dolga priznava, ga ne prereka, niti ne zatrjuje morebitnega plačila izterjevanega zneska. Pravi le, da zaradi obstoječe socialne situacije dolga ne more poravnati.

Prvostopno sodišče je sicer z izpodbijanim sklepom nepravilno zavrnilo prošnjo dolžnice, kajti Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) tovrstne prošnje ne pozna. V posledici navedenega je tako po prvostopnem sodišču okvalificirano prošnjo šteti za ugovor in sklep o prošnji, za sklep o ugovoru dolžnice.

Pri tem je ugotoviti, da dolžnica niti ugovorno, niti pritožbeno ni navedla nobenih konkretnih dejstev oziroma pravnorelevantnih ugovornih razlogov, to je razlogov, ki bi preprečevali izvršbo (55. člen ZIZ), hkrati pa tudi ni predlagala in predložila izvedbe nobenih dokazov.

Prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da se v dolžniško-upniško razmerje ne more spuščati, kakršnikoli dogovori v tej smeri, to je o morebitni oprostitvi plačila dolga, so lahko samo in le predmet dogovora obeh strank, to je upnika in dolžnice. Pri tem je dodati, da nemožnost plačila terjatve ni niti ugovorni (po 55. členu ZIZ), niti pritožbeni razlog (po 353. členu ZPP/77, v zvezi s 15. členom ZIZ in 381. členom ZPP/77).

V posledici zgoraj navedenega je pritožbeno sodišče, glede izpodbijanega sklepa opravilo le uradni preizkus. Po uradni dolžnosti upoštevanih bistvenih kršitev določb postopka po 365. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92), ki se uporablja na podlagi določbe prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99, Ur. l. RS št. 26/99) iz 2. odst., 354. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in 381. členom ZPP/77, pritožbeno sodišče v postopku ni ugotovilo, zato je pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot to izhaja iz izreka tega sklepa (380. člen tč. 2 ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).