Jedro

V tej zadevi ni šlo za to, da bi tožena stranka (ki je bila naročnik) aktivno uveljavljala kakšno upravičenje, do katerega je bila upravičena na temelju 2. ali 3. odstavka 639. člena OZ, temveč se je zgolj branila pred plačilnim zahtevkom tožeče stranke (podjemnika). Vse do preteka enoletnega roka iz 1. odstavka 635. člena OZ lahko naročnik zavrača plačilo in to lahko stori z ugovorom celo še kasneje. Trditveno in po potrebi dokazno breme, da je bila stvar prevzeta ali pa da posel brez razloga ni bil prevzet, nosi podjemnik. Če je tožeča stranka napake pravilno grajala, nosi podjemnik konkretno trditveno in dokazno breme, da so bile napake odpravljene ali pa da jih sploh ni bilo, in po potrebi tudi dokazno breme.

Izrek

1.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

2.Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Prvostopenjski postopek se je začel s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine. Po vloženem ugovoru je bil sklep o izvršbi razveljavljen delno, postopek pa se je nadaljeval kot pravdni postopek. Prvostopenjsko sodišče je razveljavilo še preostali del sklepa o izvršbi in je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke.

2.Zoper sodbo je vložila pritožbo tožeča stranka. V njej predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da ostane sklep o izvršbi v celoti v veljavi. Zgolj podredno predlaga razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3.Pritožba meni, da prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo, ali je tožena stranka spoštovala enomesečni rok za grajanje napak (1. odstavek 634. člena OZ). Napake je tožena stranka grajala 25. 4. 2010 in 21. 5. 2010, Sodišče naj bi verjelo toženi strani, da so se skrite napake pokazale zaradi gretja v hiši. Kurilna sezona se začne v novembru in traja do marca. Dokazno breme o tem, da je bilo obvestilo tožeči stranki pravočasno, in pa, da je šlo za skrite napake, je na toženi stranki.

4.Zlasti napake kuhinjskega pulta so po pritožnikovem mnenju nastale očitno zaradi napak materiala, kuhinjski pult in stopnice, pa so bile izdelane iz lesa tožene stranke. Na stopnicah manjka zaključna deska na vrhu, ki pa bi jo lahko odstranila tudi tožena stranka. Tožena stranka ni z ničemer dokazala, da je zahtevala njihovo popravilo.

5.Tožena stranka je tožeči stranki postavila rok za odpravo napak v svoji pisni graji (reklamaciji) z dne 25. 4. 2010. Po pritožnikovem mnenju je tožena stranka tista, ki lahko po lastni izbiri uveljavlja zahtevke na temelju 3. odstavka 639. člena OZ. Lahko odpravi napake na račun tožeče stranke, zniža plačilo ali pa odstopi od pogodbe. Tožena stranka pa ni storila nič od tega. Kar ji je sodišče priznalo v izpodbijani odločbi, ji je priznalo, čeprav ni vložila nobenega zahtevka.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Tožeča in tožena stranka sta sklenili ustno podjemno pogodbo za izdelavo omare za spalnico, kuhinjskega pulta, komode v dnevni sobi in stopnic do galerije v hiši tožene stranke v C.. Plačilo je bilo dogovorjeno po porabljenih urah dela in materialu. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta bila izročitev in prevzem za predmete naročila opravljena najkasneje sredi marca 2009 (str. 4 prvostopenjske sodbe), očitne napake pa niso bile grajane. Tožeča stranka pa je šele z računoma št.35 in 36, poslanima toženi stranki v maju 2010, zahtevala plačilo (str. 4 prvostopenjske sodbe). Do takrat pa tožena stranka še ni plačala ničesar.

8.Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča so se pokazale na izdelanih stvareh skrite stvarne napake, to pa so krivljenje vrat, pokanje pulta, razpoke na predalnikih in "ostale skrite napake", ki jih prvostopenjsko sodišče ni opredelilo. Pokazale so se v marcu in aprilu 2010. Skrite napake je tožena stranka grajala pisno v reklamacijah z dne 25. 4. 2010 in 21. 5. 2010. 9. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča vsa dela niti maja 2010 še niso bila dokončana, in sicer tista na stopnišču. Zaključne stopnice manjkajo, poleg tega pa stopnice niso enake višine.

10. Tožena stranka je pripravljena takoj plačati delo, ko bodo napake odpravljene in dela dokončana (str. 5 prvostopenjske sodbe). Tožeča stranka se ni odzvala na poziv tožene stranke k ogledu, popravilu ali zamenjavi izdelkov s skritimi napakami. Ni se namreč čutila dolžno to storiti in si ni hotela delati dodatnih stroškov (str. 5 prvostopenjske sodbe).

11. Podjemnik je upravičen zahtevati plačilo šele, ko je njegova storitev dokončana (popolnoma opravljena). To je splošno pravilo (285. člen OZ). Konkretizira ga 1. odstavek 626. člena OZ: podjemnik je dolžan posel (delo) izvršiti. To pomeni, da je dolžan izvršiti celoten posel, in ne le del posla. Če je predmet ene podjemne pogodbe izdelava več stvari, potem je posel končan šele, ko so dokončane vse stvari. Pravilo, po katerem je podjemnik dolžan posel izvršiti, konkretizirajo še pravila o stvarnih napakah. Stvarna napaka namreč pomeni delno neizpolnitev, in sicer v kvalitativnem smislu. Naročnik je dolžan prevzeti delo šele, ko je izvršeno (641. člen OZ). Šele ko naročnik potrdi delo, je podjemnik upravičen zahtevati plačilo (3. odstavek 642. člena OZ). Iz obeh prej navedenih določb jasno izhaja, da dokler posel (delo) v kvantitativnem in kvalitativnem smislu ni dokončano, podjemnik ne more zahtevati plačila. Le če naročnik neutemeljeno zavrača prevzem dela, je podjemnik upravičen do plačila (2. odstavek 633. člena OZ). Če naročnik graja napake in noče prevzeti dela, sta torej trditveno in dokazno breme, da napak sploh ni bilo, ali da so bile odpravljene, na podjemnikovi strani.

12.Ker je bila med tožečo in toženo stranko sklenjena le ena pogodba, ki pa se je nanašala na izdelavo več stvari, je podjemnik upravičen do plačila šele takrat, ko je izdelana še zadnja stvar. Posebnega dogovora o delnih prevzemih in plačilih namreč ni bilo.

13.Da bi bila tožena stranka lahko sama odstranila zadnjo stopnico, je ugibanje tožeče stranke, ki se pojavi šele v pritožbi. Je brez vsakega temelja v ugotovitvah prvostopenjske sodbe. Dejanski temelj za odločitev pritožbenega sodišča je torej, da stopnice sploh niso bile končane. Tožeča stranka že zato ne more zahtevati plačila. To pa ni edini razlog, ki govori v prid pravilnosti prvostopenjske sodne odločbe.

14.Če ima izvršeni posel napako, nosi podjemnik materialnopravno breme odprave napake. Do takrat, ko je napaka odpravljena, podjemnik ne more zahtevati plačila. Naročnik lahko določi podjemniku rok za odpravo napake (2. odstavek 639. člena OZ). Po preteku roka lahko naročnik napako odpravi na podjemnikov račun, zniža plačilo ali odstopi od pogodbe (3. odstavek 639. člena OZ). Podjemnik ni dolžan uporabiti upravičenj, ki jih ima na temelju 3. odstavka 639. člena OZ celo niti takrat, če je rok za odpravo napake minil brezplodno, to se pravi, da napaka ni bila odpravljena v roku. Besedilo 3. odstavka 639. člena OZ je glede tega jasno: naročnik lahko uveljavlja katero od upravičenj, torej tega ni dolžan storiti. Naročnik lahko tudi zgolj vztraja pri odpravi napake.

15.V tej zadevi ni šlo za to, da bi tožena stranka (ki je bila naročnik) aktivno uveljavljala kakšno upravičenje, do katerega je bila upravičena na temelju 2. ali 3. odstavka 639. člena OZ, temveč se je zgolj branila pred plačilnim zahtevkom tožeče stranke (podjemnika). Kot je bilo obrazloženo že prej, zapade podjemnikov plačilni zahtevek šele, ko je posel prevzet ali pa če brez razloga ni bil prevzet. Naročnik lahko v prej opisanih dveh primerih zgolj zavrača plačilo in vztraja pri odpravi napake. Če po enem letu od obvestila o napaki ne uveljavlja katerega od svojih upravičenj, ki jih ima na temelju 3. odstavka 639. člena OZ, nastopi prekluzija po 1. odstavku 635. člena OZ. Vse do preteka enoletnega roka iz 1. odstavka 635. člena OZ lahko naročnik torej zavrača plačilo in to lahko stori z ugovorom celo še kasneje (2. odstavek 635. člena OZ). Trditveno in po potrebi dokazno breme, da je bila stvar prevzeta ali pa da posel brez razloga ni bil prevzet, nosi podjemnik. Če je tožeča stranka napake pravilno grajala, nosi podjemnik konkretno trditveno in dokazno breme, da so bile napake odpravljene ali pa da jih sploh ni bilo, in po potrebi tudi dokazno breme.

16.Predpostavke za to, da je tožena stranka zavrnila plačilni zahtevek tožeče stranke, so v tej zadevi izpolnjene. Ker je tožeča stranka podjetje in tožena potrošnik, je za grajanje napak veljal dvomesečni rok (3. odstavek 37.a. člena ZVPot v povezavi s 2. odstavkom 38. člena ZVPot). Napake so se pokazale v marcu in aprilu 2010, tožena stranka pa jih je pisno grajala 25. 4. 2010 in 21. 5. 2010. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo tudi, da je tožena stranka pozvala k ogledu, popravilu ali zamenjavi izdelkov. Glede na to, da od grajanja skrite napake do zadnjega naroka za glavno obravnavo (13. 1. 2010) še ni minilo leto dni, je tožena stranka po pravici zgolj branila pred zahtevkom tožeče stranke in uveljavljala svoje upravičenje, zahtevati izpolnitev pogodbe. Da zahteva odpravo napak in dokončanje del, je celo sama izrecno potrdila.

17.Tožeča stranka se je branila tudi tako, da je trdila, da je les za kuhinjski pult in stopnice priskrbela tožena stranka sama. Pritožbeni razlog ni prepričljiv. Tožena stranka ni sama prispevala vsega materiala za stvari, na katerih so nastale napake. Napake so se pojavile tudi na tistih stvareh, za katere je material dala tožeča stranka, tako da se z napakami materiala v nobenem primeru ne more pojasniti vseh napak. Napake v lesu tudi pri kuhinjskem pultu in stopnicah tožeče stranke ne opravičujejo odgovornosti za napake na izdelanih stvareh, to je na kuhinjskem pultu in na stopnicah. Tožeča stranka bi morala kot strokovnjak opozoriti na napake materiala sama od sebe (625. člen OZ). Če pride do napak kasneje in zaradi materiala, je tožeča stranka tista, ki mora trditi in dokazati, da napake ni mogoče pripisati njeni opustitvi opozorila na neprimernost materiala. Poleg tega tožeča stranka niti ne more vedeti, kaj je vzrok za skrite napake, saj si jih niti ni hotela ogledati.

18.Pritožnik tudi meni, da nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja stvarnih napak in pravočasnega grajanja tožena stranka. Takšno stališče je pravilno, vendar z njim tožeča stranka ne more uspeti. Tožena stranka je sama izpovedala, kdaj so se pojavila skrite stvarne napake. Razmeroma pozno pojavljanje stvarnih napak je pripisala ogrevanju hiše. Tožeča stranka je sedaj tista, ki mora dokazati, da so se napake pojavile že prej in da niso bile pravočasno grajane. Temu trditvenemu in dokaznemu bremenu pa ni zadostila.

19.Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno odločilo, da je bila graja skritih napak pravočasna. Četudi vseh skritih napak prvostopenjsko sodišče ni navedlo, pa je prvostopenjsko sodišče vsaj navedlo nekatere skrite napake. Ker tožeča stranka še ni odpravila stvarnih napak, je njen tožbeni zahtevek torej neutemeljen (3. odstavek 642. člena OZ).

20.Neutemeljeno pritožbo je Višje sodišče zavrnilo na temelju 353. člena ZPP.

21.Odločitev o stroških temelji na 1. odstavku 165. in 1. odstavku 154. člena ZPP.