Tožena stranka bi morala pravno opredeliti tožnikov zahtevek in njegove navedbe o dejstvih, na podlagi tožnikovih navedb pa razčistiti in ugotoviti, katero vrsto, obliko in obseg brezplačne pravne pomoči želi dobiti tožnik z obravnavano prošnjo. To pomeni, da bi tožena stranka po tem, ko bi povzela tožnikove trditve, morala na podlagi tako povzetih trditev ugotoviti, ali tožnik želi dodelitev redne, izredne, izjemne ali nujne brezplačne pravne pomoči, ali jo želi za celoten postopek socialnega spora ali le za tisto procesno dejanje, ki je nujno potrebno, da se tožnik izogne posledicam. Šele ko bi po taki ustrezni analizi tožnikovih trditev ugotovila želeno vrsto brezplačne pravne pomoči in zahtevan obseg pomoči, bi lahko tožena stranka primerjala obravnavano prošnjo s predhodno vloženimi prošnjami, s katerimi je prav tako tožnik želel dodelitev brezplačne pravne pomoči v istem socialnem sporu. Le dejstvo, da tožnik z obravnavano prošnjo prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v istem socialnem sporu, še ne pomeni, da gre za isto upravno zadevo. Za opredelitev iste upravne zadeve morajo biti namreč izpolnjeni vsi pogoji, to je, da gre za upravno zadevo z isto stranko in z isto vsebino, kar je odvisno od zahtevka stranke.
Tožbi se ugodi, sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. BPP 592/2025 z dne 9. 12. 2025 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.
Povzetek izpodbijanega sklepa
1.Z izpodbijanim sklepom je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju tožena stranka) na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrglo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 26. 11. 2025.
2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka s priporočeno pošiljko dne 26. 11. 2025 prejela tožnikovo vlogo za brezplačno pravno pomoč, in sicer smiselno za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu Delovnega in socialnega sodišča z opravilno številko V Ps 585/2024 zaradi priznanja pravice do izbire družinskega pomočnika. Ugotovila je, da prosilec ponovno želi dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zadevo, o kateri je bilo že odločeno s sklepom tožene stranke s številko Bpp 314/2025 z dne 16. 9. 2025 o zavrženju tožnikove vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči prav tako za pravno svetovanje in zastopanje za isto pravno zadevo Delovnega in socialnega sodišča s številko V Ps 585/2024, o kateri je bilo predhodno odločeno že z odločbo tožene stranke s številko Bpp 477/2024 z dne 24. 3. 2025. V obeh navedenih upravnih zadevah je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložena za isto vrsto, obliko in obseg v isti pravni zadevi V Ps 585/2024. Tožena stranka pa je z odločbo številka Bpp 477/2024 z dne 24. 3. 2025 zavrnila dodelitev brezplačne pravne pomoči v socialnem sporu Delovnega in socialnega sodišča s številko V Ps 585/2024 na podlagi ugotovitve, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči, saj s povprečnim mesečnih dohodkom presega cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, prav tako pa tožnik ni izpolnjeval pogojev za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči. V obravnavani prošnji tožnik prosi za isto vrsto, obliko in obseg brezplačne pravne pomoči v isti pravni zadevi, to je socialnem sporu z opravilno številko V Ps 585/2024 Delovnega in socialnega sodišča, kot jo je uveljavljal v zadevah Bpp 477/2024 in Bpp 314/2025.
3.Tožena stranka je v zaključnem delu sklepa ugotovila, da je bilo o tožnikovi prošnji že odločeno z odločbo tožene stranke s številko Bpp 477/2025 z dne 24. 3. 2025 tako, da je prošnjo zavrnila, dejansko stanje v zvezi s tem pa se ni spremenilo, saj tožnik ne navaja ničesar, kar ni navajal v predhodno vloženih prošnjah z dne 29. 5. 2025 in 3. 7. 2025. Zato je zavrgla tožnikovo prošnjo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP. Tožena stranka pravi, da ni ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje finančne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s 13. in 14. členom ZBPP, ker je tožnik želel brezplačno pravno pomoč v zvezi z zadevo, o kateri je bilo že odločeno.
Navedbe strank v upravnem sporu
4.Zoper izpodbijani sklep je tožnik vložil tožbo iz vseh tožbenih razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v kateri predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi odpravi izpodbijani sklep in ugodi njegovi prošnji, podrejeno pa, da sodišče odpravi izpodbijani sklep in vrne zadevo nepristranskemu in poštenemu organu za brezplačno pravno pomoč v ponoven postopek.
5.Tožnik pravi, da iz tožbenih navedb izhaja, da je splošno znano, da je tožnik v vseh postopkih Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani nastopal od leta 1996 dalje brez procesne in pravdne sposobnosti ter brez denarja za odvetnika, kar je posledica dolgoletnega kratenja njegove pravice do brezplačne pravne pomoči. V obravnavani zadevi gre za zlorabo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je tožnik obravnavano prošnjo vložil po prejemu sodnikovega vabila na glavno obravnavo z dne 22. 10. 2025. S prošnjo je prosil za nujno brezplačno pravno pomoč, k prošnji pa je priložil tudi sodbo Upravnega sodišča s številko I U 1300/2025-7 z dne 19. 9. 2025. Toženi stranki očita, da ni upoštevala 11. člena in drugega odstavka 27. člena ZBPP. Trdi, da mu nikoli niso bile zagotovljene ustavne pravice in pravici iz 6. in 13. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
6.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.
Sodna presoja
7.Tožba je utemeljena.
8.Predmet presoje je odločitev tožene stranke o zavrženju tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi ugotovitve, da je bilo že odločeno o isti upravni zadevi.
9.V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP postopa pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ZBPP ne določa drugače. V skladu s četrto točko prvega odstavka 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
10.Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je tožena stranka ugotovila, da je obravnavana tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložena za isto vrsto, obliko in obseg v isti pravni zadevi Delovnega in socialnega sodišča s številko V Ps 585/2024, torej da gre za isto upravno zadevo, o kateri je tožena stranka odločila že z odločbo s številko BPP 477/2024 z dne 29. 5. 2025 in s sklepom s številko BPP 314/2025 z dne 16. 9. 2025. Tožena stranka je tudi ugotovila, da je bila v teh upravnih zadevah predmet presoje upravnega organa tožnikova prošnja za dodelitev redne in izjemne brezplačne pravne pomoči za navedeni socialni spor. Tožena stranka je predmetno tožnikovo prošnjo smiselno opredelila kot prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu Delovnega in socialnega sodišča s številko V Ps 585/2024.
11.Vendar pa iz tožbenih navedb jasno izhaja, da je tožnik z obravnavano prošnjo prosil za dodelitev "nujne" brezplačne pravne pomoči, ker je prejel vabilo na glavno obravnavo v navedenem socialnem sporu, enake trditve pa je tožnik podal tudi v obravnavani prošnji. Ob upoštevanju tega očitnega razkoraka v dejstvih in interpretaciji tožene stranke, da je tožnik s prošnjo smiselno prosil za pravno svetovanje in zastopanje v navedenem socialnem sporu, sodišče izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti. V obrazložitvi namreč ni točnih tožnikovih navedb o okoliščinah, zaradi katerih prosi za brezplačno pravno pomoč, in temu skladne opredelitve njegovega zahtevka. Ni razvidno, na podlagi katerih tožnikovih trditev v prošnji je tožena stranka ocenila, da tožnik z obravnavano prošnjo smiselno prosi za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu, ki ni nujna brezplačna pravna pomoč. Glede na navedeno sodišče ne more preizkusiti, ali je tožena stranka na podlagi v tožnikovi prošnji vsebovanih trditev pravilno opredelila vrsto, obliko in obseg brezplačne pravne pomoči, za katero tožnik prosi, in ali je pravilna ugotovitev tožene stranke, da je z obravnavano prošnjo tožnik vložil zahtevo v isti upravni zadevi, o kateri je tožena stranka predhodno že odločila.
12.Izpodbijani sklep torej ni obrazložen na način, da bi ga bilo mogoče preizkusiti, saj nima sestavin, ki so predpisane z 214. členom ZUP. Na podlagi 214. člena ZUP mora obrazložitev upravne odločitve obsegati navedbo o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, in razloge, ki jih glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Če obrazložitev upravne odločitve nima te vsebine, stranki ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo.
13.Navedeno pomeni, da bi morala tožena stranka pravno opredeliti tožnikov zahtevek in njegove navedbe o dejstvih, na podlagi tožnikovih navedb pa razčistiti in ugotoviti, katero vrsto, obliko in obseg brezplačne pravne pomoči želi dobiti tožnik z obravnavano prošnjo. To pomeni, da bi tožena stranka po tem, ko bi povzela tožnikove trditve, morala na podlagi tako povzetih trditev ugotoviti, ali tožnik želi dodelitev redne, izredne, izjemne ali nujne brezplačne pravne pomoči, ali jo želi za celoten postopek socialnega spora ali le za tisto procesno dejanje, ki je nujno potrebno, da se tožnik izogne posledicam. Šele ko bi po taki ustrezni analizi tožnikovih trditev ugotovila želeno vrsto brezplačne pravne pomoči in zahtevan obseg pomoči, bi lahko tožena stranka primerjala obravnavano prošnjo s predhodno vloženimi prošnjami, s katerimi je prav tako tožnik želel dodelitev brezplačne pravne pomoči v istem socialnem sporu. Sodišče namreč dodatno pojasnjuje, da le dejstvo, da tožnik z obravnavano prošnjo prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v istem socialnem sporu, še ne pomeni, da gre za isto upravno zadevo. Za opredelitev iste upravne zadeve morajo biti namreč izpolnjeni vsi pogoji, to je, da gre za upravno zadevo z isto stranko in z isto vsebino, kar je odvisno od zahtevka stranke. V obravnavani zadevi ista vsebina pomeni, da tožnik zahteva isto vrsto, obliko in obseg brezplačne pravne pomoči v isti pravni zadevi (socialnem sporu), v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
14.Ob takih okoliščinah, ko v obrazložitvi izpodbijanega sklepa niso točno navedene ali razčiščene tožnikove trditve o pravno pomembnih dejstvih za presojo obravnavane prošnje (1. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), dejansko stanje ni bilo v zadostni meri ugotovljeno (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), izpodbijani sklep nima konkretnih razlogov za odločitev (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP) in ne vsebuje razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev (5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Zato ni možen preizkus zakonitosti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
15.Ker je glede na obrazloženo sklep nepravilen in nezakonit, ga je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. V ponovnem postopku je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava ter njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti in peti odstavek 64. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbi ugodilo že iz navedenih razlogov, se ni opredelilo do ostalih tožbenih navedb, ki za odločitev niso pravno pomembne.
16.Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, saj podatki postopka glede na podano bistveno kršitev določb postopka za to ne dajejo zanesljive podlage, pri čemer tožnik ne utemeljuje, zakaj bi mu nov postopek pri pristojnem organu prizadel težko popravljivo škodo (prva točka prvega odstavka 65. člena ZUS-1).
17.Odločitev je sprejeta brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.