Jedro

Toženka s pritožbenimi navedbami in listinskimi dokazi v smeri plačevanja zneskov, ki jih je sicer dolžna plačati po izpodbijani sodbi, uveljavlja napačno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Gre torej za nedopusten in zato neupošteven pritožbeni razlog.

Mejnik časovnih mej pravnomočnosti sodbe je namreč zaključek glavne obravnave, v konkretnem primeru, ko gre za spor majhne vrednosti in ob zgoraj opisani pasivnosti toženke pa, ko se je iztekel rok za toženkin odgovor na dopolnitev tožbe, to je dne 10.9.2025 (glej 451., 452. in 453. člen ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, (I.) da mora tožena stranka (toženka) v roku 8 dni po vročitvi sodbe plačati tožeči stranki (tožnici) 3.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 280,87 EUR od 23.10.2024 dalje do izpolnitve obveznosti, od zneska 1.025,35 EUR od 22.11.2024 dalje do izpolnitve obveznosti in od zneska 1.893,78 EUR od 25.11.2024 dalje do izpolnitve obveznosti ter (II.) pravdne stroške v višini 545,98 EUR, slednje v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2.Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo s predlogom, naj se izpodbijana sodba ustrezno spremeni oziroma razveljavi. V pritožbi, ki jo vlaga sama, navaja, da je znesek 3.200,00 EUR v celoti poravnala pred izdajo sodbe, in sicer 2.200,00 EUR dne 16.10.2025, 700,00 EUR dne 17.11.2025 in 300,00 EUR dne 13.1.2016. Dolg je plačan in istega zneska ne more plačati še enkrat. Prav tako obresti ne morejo teči naprej in lahko tečejo le do datuma posameznega plačila. Tudi stroški postopka niso upravičeni v celoti, saj je bila obveznost poravnava že pred izdajo sodbe.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo pojasnjuje, da je toženka svoje obveznosti poravnala šele po vložitvi tožbe, in sicer v več obrokih (zadnje plačilo v višini 300,00 EUR je bilo izvedeno 14.1.2026). Toženka po izdani sodbi še vedno dolguje plačilo stroškov postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se sme odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Povedano drugače, predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje.

6.Toženka s pritožbenimi navedbami in listinskimi dokazi (priloge od B1 do B3) v smeri plačevanja zneskov, ki jih je sicer dolžna plačati po izpodbijani sodbi, uveljavlja napačno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Upoštevaje navedeno zgoraj gre torej za nedopusten in zato neupošteven pritožbeni razlog. Tudi sicer iz izpodbijane sodbe (glej 3. točko obrazložitve) izhaja, da je toženka 2.9.2025 prejela dopolnitev tožbe s pozivom (op. z vsemi ustreznimi opozorili v sporu majhne vrednosti) za odgovor v roku osmih dni in da v omenjenem roku (do vključno srede 10.9.2025) na dopolnitev tožbe ni odgovorila. Toženka v pritožbi zatrjuje in prilaga listinska dokazila glede plačil z dne 16.10.2025, z dne 17.11.2025 in z dne 13.1.2016. Gre za dejstva, ki niso zajeta s časovnimi mejami pravnomočnosti. Mejnik časovnih mej pravnomočnosti sodbe je namreč zaključek glavne obravnave, v konkretnem primeru, ko gre za spor majhne vrednosti in ob zgoraj opisani pasivnosti toženke pa, ko se je iztekel rok za toženkin odgovor na dopolnitev tožbe, to je dne 10.9.2025 (glej 451., 452. in 453. člen ZPP). To je bil zadnji trenutek, v katerem je toženka lahko navajala in dokazovala dejstva, ki so nastala še med postopkom, vendar odgovora na dopolnitev tožbe ni podala. Sodišče prve stopnje je lahko pri odločanju o zadevi upoštevalo le dejstva in dokaze, ki so obstajali do tega trenutka, in tudi pritožbeno sodišče ne sme upoštevati dejstev in dokazov, ki naj bi nastali kasneje. Lahko pa se bo toženka na zatrjevano sklicevala z ugovorom v izvršilnem postopku, če bo tožnica (kot upnik) začela takšen postopek (8. točka prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju).

7.Skladno z navedenim je pravilna tudi odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov.

8.Po ugotovitvi, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso upoštevni oziroma utemeljeni in da niso podane niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljenega dejanskega stanja na tem mestu ni ponavljalo, saj je le-to razvidno že iz izpodbijane sodbe.

9.Pravdni stranki pritožbenih stroškov nista priglasili.