Jedro

Za vsakega tožnika je bila izdana svoja odločba o Bpp, zato bi moral organ za Bpp o stroških oziroma stroškovniku odločiti za vsakega prosilca oz. tožnika posebej, česar pa ni storil, temveč je odločil o enotnih stroških v skupnem znesku, zato je izpodbijani akt nepravilen in nejasen. Tožena stranka bi morala natančno precizirati, kolikšni stroški zastopanja iz naslova Bpp so bili odmerjeni izvajalcu Bpp za vsakega od upravičencev po dveh odločbah Bpp, ne pa mu odmerjati skupnih stroškov za oba upravičenca. Zato je v tem delu izpodbijani akt neobrazložen in se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v Celju Bpp 163/2021, 164/2021 z dne 31. 3. 2021 se odpravi in se vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožečima strankama nerazdelno povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za Bpp) pri Okrožnem sodišču v Celju je z izpodbijanim sklepom prizadeti stranki – Odvetniški družbi C., o.p., d.o.o., za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Bpp) upravičencema A. A. (prvotožnik) po Bpp 163/2021 in B. B. (drugotožnica) po Bpp 164/2021 za pravno svetovanje in zastopanje pred Okrožnim sodiščem v Celju III Z 1/2021 (zaradi predloga za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka) priznal odvetniške stroške v skupnem znesku 625,62 EUR, višji zahtevek prizadete stranke pa je kot neutemeljen zavrnil (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločil, da bo navedeni znesek izplačan iz proračuna Republike Slovenije na podlagi obeh navedenih odločb Bpp (vsake do ½) na (manjka beseda TRR) odvetniške družbe 30. dan po prejemu računa, izstavljenega na podlagi tega sklepa.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prizadeta stranka priglasila stroške zastopanja v skupni višini 1.284,99 EUR ter priložila ugovor zoper sklep o začasni odredbi, dokazni predlog, odgovor na predlog, odgovor na odgovor, zapisnika z narokov 24. 2. 2021 ter 16. 3. 2021. Tožena stranka je prizadeti stranki priznala stroške zastopanja upravičencev na podlagi Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), in sicer 3 x 160 točk za ugovor, odgovor na predlog in odgovor na ugovor (tar. št. 27/6 OT v zvezi s tar. št. 18/2/6. alineja OT), 50 točk za dokazni predlog (tar. št. 19/4 OT), 2 x 80 točk za zastopanje na naroku 24. 2. 2021 in 16. 3. 2021 (tar. št. 27/8 OT), 200 točk urnine za narok 24. 2. 2021 (čl. 6/1 OT, saj je narok trajal od 12.35 do 15.40 ure), 100 točk urnine za narok dne 16. 3. 2021 (čl. 6/1 OT), 2 x 120 točk za odsotnost iz pisarne (čl. 6/4 OT), skupaj 1.230 točk in 123 točk za 10 % povišanje za drugo stranko (čl. 7/3 OT), skupaj 1.353 točk. Ugotovila je, da je v skladu s petim odstavkom 17. čl. Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) odvetniška družba upravičena do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi ji pripadal po OT, torej je upravičena do 676,5 točk. K temu je prišteti še izdatke v višini 2% od skupne vrednosti storitve (člen 11/3 OT), ki ji pripadajo po OT od celotne nagrade, kar znaša dodatnih 23,5 točk, zato je odvetniška družba skupaj upravičena do 700 točk, kar upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR (13. člen OT) znese 420,00 EUR. Potne stroške je sodišče odmerilo v skladu z 10. členom OT, v zvezi s tretjo točko prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in v zvezi s tretjim odstavkom 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, ki določa, da se v primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno sredstvo, povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 0,37 EUR za vsak prevožen kilometer. Razdalja med naslovom odvetniške pisarne in navedenim sodiščem znaša 62,7 kilometrov (Najdi.si), za dvakratno pot tja in nazaj torej 250,8 kilometrov, kar znaša 92,80 EUR. Skupaj je sodišče odvetniški družbi priznalo 512,80 EUR nagrade in potrebnih izdatkov, kar povišano za 22% DDV (112,82 EUR) znaša 625,62 EUR. V presežku je zahtevek odvetniške družbe kot neutemeljen zavrnila.

3. Tožnika sta zoper izpodbijani akt kot nepravilen in nezakonit vložila tožbo. Navajata, da sta jima bili za postopek III Z 1/2021 izdani dve odločbi o Bpp - prvotožniku odločba Bpp 163/2021 z dne 3. 2. 2021, drugotožnici pa odločba Bpp 164/2021 z dne 3. 2. 2021. Iz obrazložitve ni jasno razvidno, na kakšen način je sodišče odločalo o stroških vsakega tožnika posebej, saj sta slednja organu Bpp predložila dva stroškovnika z dne 23. 3. 2021, enega po odločbi Bpp 163/2021 (za A. A.) in drugega po odločbi Bpp 164/2021 (za B. B.). Izpodbijana odločba razlogov o tem, da sta tožnika priglasila stroške po vsak svojem stroškovniku nima obrazložitve. Organ za Bpp bi moral o stroških oziroma stroškovniku odločiti za vsakega prosilca oz. tožnika posebej, česar pa ni storil, temveč je odločil o enotnih stroških, po eni odločbi, čeprav sta tožnika vložila vsak svoj stroškovnik, po vsak svoji Bpp odločbi. Znesek iz I. točke izreka v višini 625,62 EUR je zato nepravilen in nejasen, v vsakem primeru pa prenizek. Tudi ni jasno, kaj je mišljeno s tem, da se bo znesek izplačal iz obeh odločb, vsake do ½. Odločba prav tako nima ustrezne, jasne, nedvoumne in popolne obrazložitve in se je pritožbeno v tem delu ne da preizkusiti. Tožnika menita, da jima je organ za Bpp z izpodbijano odločbo napačno odmeril tudi stroške oziroma nagrado v višini 160 točk. V zadevi III Z 1/2021 se je namreč odločalo tako o vzgoji in varstvu otroka (odvzem otroka), kakor tudi o stikih otroka s staršema – tožnikoma. Menita, da bi moral organ za Bpp zato v osnovi izhajati iz 260 točk, po 9. alineji 2. točke tar. št. 18 OT, saj sta se v zadevi III Z 1/2021 skupaj obravnavala tako spor o vzgoji in varstvu mid. otroka, kakor tudi spor o stikih tožnikov z odvzetim otrokom. Zato menita, da jima je organ za Bpp v izpodbijani odločbi napačno obračunal in priznal tudi 2 x 80 točk za zastopanje na narokih 24. 2. 2021 in 16. 3. 2021 (tar. št. 27/8). Menita, da v tem delu organ prav tako izhaja iz napačne predpostavke 160 točk namesto 260 točk, kar pomeni za vsak narok po 130 točk. Priglašata tudi stroške postopka.

4. Tožena stranka je po pozivu sodišču posredovala upravna spisa št. Bpp 163/2021 in Bpp 164/2021, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Sodišče je o prejemu tožbe seznanilo tudi prizadeto stranko – Odvetniško družbo C., o.p., d.o.o., izvajalca Bpp po navedenih odločbah Bpp in naslovnika priznanih stroškov po izpodbijanem aktu, ki pa svojega odgovora na tožbo ni podala niti ni drugače uveljavljala svoje udeležbe v tem sodnem postopku.

**K I. točki izreka:**

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bila prizadeta stranka - Odvetniška družba C., o.p., d.o.o., z odločbama tožene stranke št. Bpp 163/2021 in Bpp 164/2021, obe z dne 3. 2. 2021, določena za izvajanje Bpp upravičencema A. A. in B. B., in sicer za pravno svetovanje in zastopanje pred Okrožnim sodiščem v Celju III Z 1/2021. Prav tako ni sporno, da so zaposleni v navedeni odvetniški družbi opravili storitve Bpp in pravočasno vložili dva stroškovnika (različnih višin) za opravljene storitve za vsakega od Bpp upravičencev in predložili listine, ki dokazujejo, da so bile storitve za oba upravičenca opravljene (priložili so ugovor, dokazni predlog, odgovor na predlog, odgovor na odgovor in zapisnika narokov z dne 24. 2. 2021 ter 16. 3. 2021 v zadevi III Z 1/2021).

8. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da stranki, ki sta upravičenca do Bpp in ne izvajalca storitev Bpp, nimata pravnega interesa, da s tožbo zahtevata odmero višjih stroškov od že odmerjenih (ugovorne navedbe o tem, da bi morala tožena stranka upoštevati 260 točk in ne 160 točk po OT za osnovo odmerjenih stroškov (zaradi napačne opredelitve postopka po OT, s tem tudi navedbe o prenizko stroškovno ocenjenem pristopu na naroka) in o sicer prenizko priznanih odmerjenih stroških v izpodbijanem sklepu) – sodišče bi z upoštevanjem navedenega namreč odločilo v njuno škodo. Tak pravni interes za odmero višjih stroškov bi imel izvajalec storitev Bpp – navedena odvetniška družba, ki pa kljub pozivu sodišča v postopku ni sodelovala.

9. Je pa sodišče v nadaljevanju preverjalo, ali je izpodbijani akt (glede odmerjene višine stroškov) sicer nepravilen in nezakonit, za kar imata tožeči stranki pravni interes (saj lahko skladno z 41. - 43., 48. in 49. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP, pride do situacije, ko morata vračati (vsaj delno) prej izplačana sredstva Bpp), zato je sodišče presojalo utemeljenost in zakonitost izpodbijanega akta.

10. Tožnika namreč še ugovarjata, da sta jima bili za postopek III Z 1/2021 izdani dve odločbi o Bpp – za vsakega tožnika svoja, pri čemer bi moral organ za Bpp o stroških oziroma stroškovniku odločiti za vsakega prosilca oz. tožnika posebej, česar pa ni storil, temveč je odločil o enotnih stroških v višini 625,62 EUR, zato je izpodbijani akt nepravilen in nejasen.

11. Kadar je upravičenec prejel neupravičeno prejeto Bpp (tudi zaradi sprememb, ki vplivajo na pravico do Bpp, obliko, obseg in obdobje prejemanja – 41. do 43. člen ZBPP), kadar delno ali v celoti uspe v postopku (in pridobi premoženje oziroma dohodke s pravnomočno odločbo sodišča) - 48. člen ZBPP oz. kadar v postopku ne uspe, pa se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočno zaključenega postopka, za katerega mu je bila dodeljena Bpp, toliko izboljša, da ne bi bil več upravičen do Bpp glede na trenutni položaj (49. člen ZBPP), je pod določenimi pogoji iz prej navedenih členov dolžan v proračun RS povrniti (vsaj del) stroškov, prej izplačanih iz sredstev Bpp. Zato bi morala tožena stranka natančno precizirati, kolikšni stroški zastopanja iz naslova Bpp so bili odmerjeni izvajalcu Bpp za vsakega od upravičencev po dveh odločbah Bpp, ne pa mu odmerjati skupnih stroškov za oba upravičenca (in to ob različnih višinah priglašenih stroškov za vsakega od dveh različnih Bpp upravičencev).

12. Ker tožena stranka niti v obrazložitvi in ne v izreku izpodbijanega akta ni navedla, kolikšen del (skupno odmerjenih stroškov) odpade na vsakega od Bpp upravičencev po različnih Bpp odločbah (sodišče pripominja, da tožena stranka postopkov po Bpp niti ni združila), je v tem delu izpodbijani akt neobrazložen in se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka na podlagi 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Zato bo morala tožena stranka ponovno odločiti o tem, kolikšen del stroškov bo odmerila Bpp izvajalcu za vsakega od navedenih Bpp upravičencev po priglašenih stroškovnikih (upoštevaje pravni interes tožnikov, kot naveden v 8. točki te obrazložitve). V tem delu je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani akt odpravilo.

13. Ker v I. točki izreka ni jasno navedeno, kakšni stroški se odmerijo izvajalcu Bpp za zastopanje enega in drugega upravičenca po vloženih stroškovnikih (ki se tudi po višini razlikujeta), sodišče tudi v nadaljnjem delu I. točka izreka, da se višji stroškovni zahtevek prizadete stranke kot neutemeljen zavrne, ni zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožnikov (glej 8. točko izreka obrazložitve). Zaradi neobrazloženosti odmerjenih stroškov za zastopanje vsakega posameznega tožnika je namreč neobrazložen ostal tudi presežni del priglašenih stroškov, ki se zavrne (organ je tudi presežni del zavrnil skupaj za oba tožnika), kar tožnika tudi izpodbijata, zato je sodišče iz enakih razlogov tudi v tem delu izpodbijani akt odpravilo. Posledično pa je bilo zaradi neobrazloženosti treba odpraviti tudi II. točko izreka izpodbijanega sklepa, ki je (z opustitvijo sicer besede TRR) nalagal izplačilo nepravilno skupno odmerjenega zneska stroškov prizadeti stranki. Sodišče še pripominja, da sicer iz obrazložitve tudi ni razvidno, zakaj naj bi se skupni stroški delili na pol, pa tudi to ne, kaj naj bi pomenilo, da bodo skupni stroški izplačani na podlagi navedenih odločb Bpp, vsake do ½ (četudi sta bila stroškovnika priglašena v različnih višinah za vsakega od Bpp upravičencev). S tem je izpodbijani sklep sodišče odpravilo v celoti na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka navedene pomanjkljivosti odpraviti in v zadevi ponovno odločiti v 30 dneh po prejemu sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku odločanja pa bo morala tožena stranka upoštevati tudi že navedeni pravni interes tožnikov.

14. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, sodišče ni zaslišalo tožnikov in ni pribavilo spisa Okrožnega sodišča v Celju III Z 1/2021, temveč je sodišče v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

**K II. točki izreka:**

15. Ker sta tožnika zahtevala povrnitev stroškov postopka ter je sodišče tožbi ugodilo in je izpodbijani akt odpravilo, je presodilo, da mora tožena stranka tožnikoma skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 nerazdelno povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožnikoma v upravnem sporu nerazdelno prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Drugi odstavek 3. člena Pravilnika določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povečani za 22% DDV, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).