Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če upnik kot udeleženec stečajnega postopka v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje ne navede svojega prebivališča, pritožba iz tega razloga ni nepopolna.
V skladu s pravnomočnim sklepom je bila nepremičnina prodana na javni dražbi dražitelju po izklicni ceni, zato pritožnik z nasprotovanjem določitvi višine izklicne cene in načina prodaje, ni izkazal pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dražiteljem. Razlogov, ki bi jih lahko uveljavljal po 6. odstavku 341. člena ZFPPIPP, pa ne uveljavlja.
Pritožba zoper 3. točko izreka sklepa z dne 6.5.2010 se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje V preostalem delu se pritožbi ugodi in se sklep z dne 6.5.2010 razveljavi v točkah 1 in 2 izreka.
Pritožba zoper sklep z dne 29.3.2010 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Pritožbi zoper sklep z dne 29.3.2010 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6.5.2010 zavrglo pritožbe Š. P. (v nadaljevanju udeleženca) z dne 21.4.2010 zoper sklepe.
S sklepom je bila zavržena pritožba udeleženca zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 14.1.2010. S sklepom je bila zavržena pritožba udeleženca zoper sklep o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka z dne 9.3.2010. S sklepom je bil udeleženec pozvan, da dopolni predlog za plačilo sodne takse tako, da bo vseboval navedbo stalnega ali začasnega bivališča. Udeleženec se je zoper sklep z dne 6.5.2010 pravočasno pritožil, uveljavljal je ustavno pravico do pritožbe ter pritožbenemu sodišču predlagal, da njegovi pritožbi ugodi tako, da dopusti obravnavanje njegovih pritožb, ne glede na dejstvo, da v Republiki Sloveniji nima niti stalnega niti začasnega prebivališča. Pritožba zoper sklep z dne 6.5.2010, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo udeleženca zoper sklep, ni utemeljena.
Pravilen je pravni pouk v sklepu, da zoper ta sklep, ki je sklep procesnega vodstva, pritožba ni dovoljena (4. odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje bi jo lahko zavrglo iz tega razloga. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
Pritožba zoper sklep z dne 6.5.2010, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbi udeleženca zoper sklepa, je utemeljena.
Če pritožnik s pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje zavrže njegovo pritožbo, uveljavlja kot pritožbeni razlog zmotno presojo sodišča prve stopnje glede nepopolnosti pritožbe, je takšna pritožba vselej dovoljena. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da pritožbo kot nedovoljeno zavrže, pač pa bi jo moralo predložiti pritožbenemu sodišču, da le to presodi pravilnost odločitve glede nepopolnosti pritožbe. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). V nadaljevanju je samo presojalo, ali obstajajo pogoji za obravnavanje pritožb udeleženca zoper sklepa. Pri tem je skupaj s predloženim delom spisa vpogledalo tudi v priložen spis ki je bil istočasno predložen višjemu sodišču, ki ga je obravnavalo v zadevi .
V obeh primerih je sodišče prve stopnje pritožbi udeleženca zavrglo kot nepopolni, ker po pozivu sodišča udeleženec v postavljenem roku ni v pritožbah navedel stalnega ali začasnega prebivališča. Pritožba mora biti pravočasna, dovoljena in popolna (1. odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Za presojo popolnosti pritožbe se uporablja določba 335. člena ZPP (v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), po kateri mora pritožba obsegati 1. navedbo sodbe (sklepa), zoper katero se vlaga, 2. izjavo, da se odločba izpodbija v celoti ali v določenem delu, 3. pritožbene razloge in 4. podpis pritožnika. Nepopolna pa je le tista pritožba, ki ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP (3. odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Pritožnik mora zato, da bi dosegel vsebinsko obravnavo pritožbe, zadostiti vsaj kriterijem za t.i. „golo pritožbo“, ki je podpisana in v kateri je navedena sodna odločba, ki se izpodbija (primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča U-I-8/10 z dne 3.6.2010).
Ker pritožnik zatrjuje, da ima procesno legitimacijo upnika v skladu z določbo 3. odstavka 57. člena ZFPPIPP, navedba bivališča v pritožbah ni odločilna za presojo popolnosti njegovih pritožb; sodišče prve stopnje pa ima v zakonu podlago, da mu vroča tista sodna pisanja, ki mu jih mora vročati osebno, z nabitjem na sodno desko (2. odstavek 145. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Na tem mestu pritožbeno sodišče ne odgovarja pritožniku na njegove zahteve po sprejemanju njegovih vlog po elektronski poti in po vročitvi sodnih pisanj po elektronski poti v varen elektronski predal, ker iz podatkov spisa izhaja, da mu je sodišče prve stopnje že odgovorilo, da na sodišču ni vzpostavljen enoten informacijski sistem. Če pa razpolaga z varnim poštnim predalom, bo zato, da bo le tega mogoče šteti kot nadomestilo za naslov prebivališča v smislu 4. odstavka 132. člena ZPP, moral pridobiti mnenje Ministra za pravosodje, ki je po določbi 4. odstavka 132. člena ZPP pristojen predpisati, kaj je v pravdnem (oziroma stečajnem postopku) varna elektronska pot in katere vloge se pošiljajo in vročajo po varni elektronski poti. Minister za pravosodje je doslej izdal Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti (Ur. l. RS, št. 49/2009), ki pa se nanaša le na upravitelje, ne pa na upnike stečajnega dolžnika.
Ob povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo pritožnikovi pritožbi za nepopolni, ker nista vsebovali pritožnikovega stalnega ali začasnega prebivališča. Ker sta vsebovali pritožnikov podpis in navedbo sklepov, ki ju je izpodbijal, pritožbeno sodišče ocenjuje obe pritožbi kot popolni. Obe pritožbi sta bili tudi pravočasni. Za vsebinsko obravnavo pritožbe pa je poleg popolnosti in pravočasnosti potrebno, da je pritožba tudi dovoljena. Nedovoljena je tudi pritožba, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (4. odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
Glede pritožbe udeleženca zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 14.1.2010, pritožbeno sodišče ugotavlja, da udeleženec, upoštevajoč uveljavljane pritožbene razloge, ni imel pravnega interesa za pritožbo. V pritožbi zoper sklep uveljavlja pritožbene razloge, ki se nanašajo na sklep o prodaji nepremičnine, z dne 6.10.2009, ki pa je postal pravnomočen 22.10.2009. V skladu s pravnomočnim sklepom je bila nepremičnina prodana na javni dražbi dražitelju po izklicni ceni, zato pritožnik z nasprotovanjem določitvi višine izklicne cene in načina prodaje, ni izkazal pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dražiteljem. Razlogov, ki bi jih lahko uveljavljal po 6. odstavku 341. člena ZFPPIPP, pa ne uveljavlja. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, sicer iz drugih razlogov, kot jih je navedlo v razlogih sklepa sodišče prve stopnje, pravilna. Glede na navedeno, je pritožbo zoper sklep zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
Pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper sklep o določitvi predračunov stroškov stečajnega postopka je pritožbeno sodišče ugodilo in ga razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), ker kot je pojasnilo zgoraj, sodišče prve stopnje v sklepu ni navedlo pravilnih razlogov za zavrženje pritožbe. Kljub temu pa pritožbeno sodišče pritožbe udeleženca zoper sklep o določitvi predračuna stroškov ni obravnavalo, ker za to še niso izpolnjeni pogoji. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da sodišče prve stopnje udeležencu še ni poslalo plačilnega naloga za plačilo takse po določbi 3. odstavka 34. člena ZST-1, niti ni še odločalo o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse po postopku iz 12. člena ZST-1. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena za rešitev zadeve (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).