Jedro

Nasprotovanje terjatvi, ugotovljeni v izvršilnem naslovu, ne pomeni navajanja razlogov, ki bi lahko preprečilo izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. P 69/98 z dne 4.6.1999, dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave glavnice 266.764,80 SIT, zakonitih zamudnih obresti od tega zneska od 25.12.1997 dalje do plačila, izvršilnih stroškov v višini 6.096,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.6.1999 dalje do plačila, pravdnih stroškov v znesku 45.828,70 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.6.1999 dalje do plačila in izvršilnih stroškov v znesku 13.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.10.1999 dalje do plačila.

Zoper sklep o izvršbi je dolžnik ugovarjal z navedbami, da se obravnave dne 4.6.1999 ni udeležil, ker je bil obveščen, da obravnave ne bo in je sklepal, da se bo postopek prekinil. V dopisu odvetnika nasprotne stranke je bilo govora o izvensodni poravnavi, do katere pa ni prišlo, ker na svoj predlog upniku od tega ni prejel nobenega odgovora. Kredit pri banki v znesku 231.078,00 SIT je delno odplačal, zato mu ni jasno, zakaj je dolg iz navedenega zneska narasel na 266.764,80 SIT.

V odgovoru na pritožbo upnik navaja, da predlog za izvršbo temelji na podlagi pravnomočne sodbe, navedbe, ki jih navaja dolžnik, pa bi moral uveljavljati v pravdnem postopku, česar pa ni storil. Prvostopno sodišče je štelo ugovor dolžnika kot neutemeljen in ga odstopilo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (drugi odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. P 69/98. V tovrstnih zadevah lahko dolžnik ugovarja zoper sklep o izvršbi iz razlogov, ki lahko preprečijo izvršbo in so primeroma našteti v 55. čl. ZIZ. Dolžnik ne navaja nobenega razloga, ki bi lahko preprečil izvršbo, ampak v ugovoru nasprotuje obveznosti iz izvršilnega naslova, torej navaja trditve, ki bi jih lahko uveljavljal kot tožena stranka v pravdnem postopku. Ker pa je sodba pravnomočna, o zahtevku, o katerem je v njej odločeno, ni več mogoče razpravljati. Ker se vse dolžnikove ugovorne trditve nanašajo na dolžnikovo obveznost, vključno z višino dolga, gre za dejstva, ki jih v izvršilnem ni več dovoljeno uveljavljati. Zgolj v pojasnilo naj bo navedeno, da pomeni izterjava zneska 318.698,50 SIT s pripadki izterjavo glavnice po prej navedeni sodbi v znesku 266.764,80 SIT, izvršilnih stroškov v znesku 6.096,00 SIT in pravdnih stroškov v znesku 45.828,70 SIT, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter stroškov tega izvršilnega postopka v znesku 13.000,00 SIT. Zaradi izterjave navedenega je sklep o izvršbi utemeljen, odsotnost vsakršnih dovoljenih ugovornih razlogov pa ima za posledico, da je treba ugovor kot pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).