Jedro

Iz obveznosti d.o.o., ki je bila izbrisana po določilih ZFPPod, so lahko odgovorne le osebe, ki so bile ob izbrisu dejansko njen družbenik, in je zmotno stališče upnice, da je za prehod obveznosti izbrisane d.o.o. za družbenike važno le stanje vpisov v sodni register, torej da obveznost preide na osebe, ki so bile v trenutku izbrisa vpisane v sodnem registu kot družbenik, ne glede na usklajenost sodnega registra z dejanskim stanjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika in izvršbo ustavilo ter odločilo, da se izbriše zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.

Upnica meni, da taka odločitev sloni na zmotni uporabi materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče z izpodbijanim sklepom kršilo načelo javnosti podatkov in učinka vpisa (8. člen Zakona o sodnem registru, Ur. l. RS, št. 114/2005 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZSReg). Vpis v sodni register ima nasproti tretjim osebam pravni učinek od dneva vpisa, razen če zakon ne določa drugače. Kdor torej v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v sodni register, ga ne prizadenejo škodljive pravne posledice. Podatki ustanovitelja morajo biti po 4. členu ZSReg vpisani v sodni register. Nasproti tretjim osebam učinkujejo podatki, ki so vpisani v sodni register. Vse, kar je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa, velja za razmerje med prejšnjim in novim družbenikom, ne pa nasproti tretjim osebam, kot je upnica.

Dolžnik v odgovoru na pritožbo navaja, da stališče upnice pomeni zmotno uporabo določbe 1. odstavka 417. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93 do RS, št. 139/04, v nadaljevanju ZGD), ki določa da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev. Upnica napačno razlaga tudi učinek vpisa v sodni register. Le-ta ima lahko oblikovalni učinek ali pa le učinek javne objave. Vpis spremembe družbenika v sodni register ima le deklaratoren značaj.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04, v nadaljevanju ZPP in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998 do 46/2005-US, v nadaljevanju ZIZ).

Vprašanje prehoda obveznosti izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo na njene družbenike v povezavi z vprašanjem, zoper katere osebe je po izbrisu take družbe dopustno vložiti oziroma nadaljevati izvršbo, v sodni praksi že dalj časa ni več sporno. Glede tega se je izoblikovalo enotno in jasno stališče (primerjaj odločitev vrhovnega sodišča II Ips 301/2004 in odločbe višjih sodišč Cp 1971/2003, I Cpg 497/99 in III Cp 1680/2001). Za prehod obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana po določilih Zakona o finančnem poslovanju podjetij, na njene družbenike, je odločilno dejansko stanje in ne stanje po podatkih sodnega registra. Za obveznosti take družbe so zato lahko odgovorne le osebe, ki so bile ob izbrisu dejansko njeni družbeniki. Bistven argument za takšno stališče je, kot je upnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, da ima vpis spremembe družbenika zaradi prodaje poslovnega deleža v sodni register le deklaratoren in ne konstitutiven značaj (416. člen in 1. odstavek 417. člena ZGD). To pa pomeni, da začne sprememba družbenika učinkovati že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega.

Uporaba oziroma razlaga načela zaupanja v sodni register in publicitetnega načela (8. člen ZSReg), kot jo ponuja upnica v pritožbi, bi bila torej v direktnem nasprotju s temi določili ZGD in bi dejansko pomenila izenačenje publicitetnega načela s konstitutivnostjo vpisa v sodni register, kar tudi ne bi bilo pravno ustrezno. Zmotno je tako njeno stališče, da je za prehod obveznosti izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo na družbenike važno le stanje vpisov v sodnem registru, torej da obveznost preide na osebe, ki so bile v trenutku izbrisa vpisane v sodnem registru kot družbeniki, ne glede na usklajenost sodnega registra z dejanskim stanjem.

Dolžnik je s svojim ugovorom z gotovostjo izkazal, da je prenehal biti družbenik družbe K..., d.o.o., Ljubljana, pred njenim izbrisom, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da izterjevana obveznost nanj ni prešla.

Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi upnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke

365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo njeno pritožbo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Ker upnica s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.