Jedro

V postopku priznanja tuje sodne odločbe ni utemeljen ugovor, da datum pravnomočnosti tuje sodne odločbe ni pavšalno ugotovljen. Datum pravnomočnosti na potrdilu o pravnomočnosti je ugotovil in potrdil pristojen tuj organ. V postopku priznanja tuje sodne odločbe se preizkuša le ali je potrdilo o pravnomočnosti pristojnega organa priloženo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27.5.2005 priznalo pravno veljavnost sodbe Temeljnega sodišča v Prijedoru, opr. št. P 721/86 z dne 16.6.1991, v delu, v katerem je bilo delno ugodeno zahtevku tožnice I. A. zoper drugo toženo stranko M. B., ki je v tem delu postala pravnomočna dne 14.10.1993. S to sodbo je bilo drugemu tožencu naloženo solidarno plačilo tožnici iz naslova nekapitalizirane rente v znesku 500.000,00 din in iz naslova tuje pomoči ter oskrbe 250.000,00 din, to je skupaj 750.000,00 din s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od 17.6.1991 do plačila ter povračilo stroškov sodnega postopka v znesku 39.471,80 din, medtem, ko je bil višji tožbeni zahtevek zavrnjen.

Ugovor nasprotnega udeleženca je senat sodišča prve stopnje s sklepom z dne 18.100.2005 zavrnil in potrdil prvi sklep.

Zoper sklep senata sodišča prve stopnje z dne 18.10.2005 se je pritožil nasprotni udeleženec. V pritožbi navaja, da odločitev v izpodbijanem sklepu ni pravilna in uveljavlja "vse pritožbene razloge". Vsebinsko uveljavlja bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Po izteku pritožbenega roka je nasprotni udeleženec preko pooblaščenk poslal vlogo, ki jo je mogoče obravnavati kot dopolnitev pritožbe in ki ji je priložen sklep Temeljnega sodišča v Prijedoru opr. št. P 540/02 z dne 12.12.2005 o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti sodbe Temeljnega sodišča v Prijedoru opr. št. P 721/86 z dne 17.6.1991 in o ugotovitvi, da je navedena sodba glede drugega toženca M. B. postala pravnomočna dne 31.10.1991. Navedene dopolnitve pritožbe in priložene listine vrhovno sodišče pri obravnavanju pritožbe ni smelo upoštevati, ker je bila vložena po izteku zakonitega pritožbenega roka. Podlaga za odločanje v zadevi priznanja tuje sodne odločbe je Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP, Ur. l. RS št. 56/99), ki v 111. členu napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o nepravdnem postopku. Po Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP, Ur. l. RS št. 30/86 in 87/2002) je določen 15-dnevni rok za vložitev pritožbe. Po 33. členu ZNP lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po preteku pritožbenega roka, vendar le, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Ker je v obravnavanem primeru očitno, da bi bile z upoštevanjem prepozne pritožbe prizadete predlagateljičine pravice, niso podani pogoji za upoštevanje po izteku roka vložene pritožbe in njenih prilog. Zato pritožbeno sodišče navedene vloge nasprotnega udeleženca s priloženimi prilogami ni upoštevalo.

Pritožba ni utemeljena.

Nasprotni udeleženec v pritožbi zatrjuje bistveno kršitev določb postopka v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99-2/2004), ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnih postopkih. Nasprotnemu udeležencu naj bi bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, ker mu nista bila vročena niti predlog predlagateljice za priznanje tuje sodne odločbe niti tuje sodne odločbe, ki jih je priznalo, zato naj se nasprotni udeleženec ne bi mogel izjaviti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zatrjevanje navedene kršitve postopka neutemeljeno. Pooblaščenec nasprotnega udeleženca je namreč pred vložitvijo ugovora dne 22.6.2005 pregledal spis opr. št. I R 41/2003 in fotokopiral predlog za priznanje tuje sodne odločbe ter sodbo Temeljnega sodišča v Prijedoru in sklep Višjega sodišča v Banja Luki (listovna številka 36). Kljub izostanku vročitve s strani prvostopenjskega sodišča je napako saniral nasprotni udeleženec sam in to pravočasno, tako da se je lahko izjavil o vsem relevantnem v tem postopku in mu ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.

Nasprotni udeleženec v pritožbi nadalje navaja, da v izpodbijanem sklepu ni navedena država izvora, zato ugotovitve tega sklepa, da je podana vzajemnost držav pri priznavanju tujih sodnih odločb ni mogoče preizkusiti in gre za kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V izpodbijanem sklepu res ni navedeno, da je država izvora Bosna in Hercegovina, v kateri ima sedež Temeljno sodišče v Prijedoru, ki je izdalo sodbo, ki je predmet priznanja v tem postopku. Vendar je ta okoliščina sodiščem v Republiki Sloveniji splošno znana, znana pa je tudi obema strankama tega postopka, saj je nasprotni udeleženec v svojem ugovoru večkrat navedel to državo kot državo izvora. Zato ni sporno, da se ugotovitev vzajemnosti glede priznavanja tujih sodnih odločb nanaša na državo Bosno in Hercegovino, tako da dodatni razlogi v izpodbijanem sklepu niso bili potrebni. Sicer pa nasprotni udeleženec v ugovoru ni podal trditve, da med državama ni vzajemnosti pri priznavanju sodnih odločb, vzajemnost med državami pa se po tretjem odstavku 101. člena ZMZPP domneva in je tudi zaradi tega nepotrebno obravnavanje tega vprašanja. Zatrjevana kršitev postopka torej ni podana.

Nasprotni udeleženec v pritožbi zatrjuje materialno pravno napačnost priznanja, češ da je priznana očitno ponarejena tuja sodna odločba. Ponarejenost naj bi bila razvidna iz tega, da sta v spisu dva povsem različna prepisa tuje sodne odločbe, od katerih eden ne vsebuje potrdila o pravnomočnosti, opremljena pa sta z različnimi pečati in to izključno v cirilici, čeprav je celotno besedilo odločbe zapisano v latinici. Poleg tega trdi, da gre za vprašljivo verodostojnost, saj je iz potrdila o pravnomočnosti tuje sodne odločbe razvidno, da naj bi postala pravnomočna dne 14.10.1993, ko naj bi o tej odločbi v pritožbenem postopku odločalo Višje sodišče v Banja Luki, čeprav iz odločbe tega sodišča opr. št. Gž 310/93 z dne 14.10.1993 izhaja, da se tožnica in nasprotni udeleženec M. B. zoper prvostopenjsko sodbo nista pritožila, kar pomeni, da je sodba Temeljnega sodišča v Prijedoru opr. št. P 721/86 z dne 17.6.1991 postala pravnomočna z iztekom pritožbenega roka za toženca M. B. in za tožnico, kar je v vsakem primeru moralo biti precej pred 14.10.1993 oziroma najkasneje v novembru leta 1991. Navedenim pritožbenim trditvam ni mogoče pritrditi. Očitkom o ponarejenosti priznane sodne odločbe Temeljnega sodišča v Prijedoru nasprotni udeleženec ne prilaga nikakršnih dokazov. Govori sicer o različnih prepisih tuje sodne odločbe, toda v spisu Okrožnega sodišča v Ljubljani I R 41/2003 in v priloženem izvršilnem spisu so skupaj trije prepisi sodbe Temeljnega sodišča v Prijedoru opr. št. P 721/86 z dne 17.6.1991, ki vsi vsebujejo popolnoma identično besedilo. Vsi pečati Temeljnega sodišča v Prijedoru so v cirilici, na dveh prepisih sodb sta pečata sodišča v Prijedoru z oznako Republike Bosne in Hercegovine, na prepisu sodbe, ki vsebuje tudi potrdilo o pravnomočnosti, pa je pečat sodišča v Prijedoru z oznako Republike Srbske, kar pa nima pomena, ki ga temu pripisuje pritožba. Tudi zadnji sklep Temeljnega sodišča v Prijedoru z dne 12.12.2005, s katerim je to sodišče razveljavilo prejšnjo klavzulo pravnomočnosti sporne sodbe in določilo nov datum pravnomočnosti, je opremljen z identičnim pečatom sodišča v Prijedoru z oznako Republike Srbske. Trditev o ponarejenosti sodne odločbe, kolikor se opira le na sodni pečat, torej ne drži. Drugi razlog za sporno verodostojnost in napačno priznanje tuje sodne odločbe je potrditvah pritožbe v napačni ugotovitvi datuma pravnomočnosti sodbe Temeljnega sodišča v Prijedoru. Tudi tej trditvi ni pritrditi. Prepis sodbe Temeljnega sodišča v Prijedoru je opremljen s potrdilom o pravnomočnosti te sodbe dne 14.10.1993. Navedenega dne je v zvezi s pritožbo prve tožene zavarovalnice odločalo Višje sodišče v Banja Luki (sklep opr. št. Gž 310/93 z dne 14.10.1993), ki je prvostopenjsko sodbo razveljavilo v razmerju do prve tožene stranke (zavarovalnice). Čeprav se tožnica in drugi toženec nista pritožila, je pritožbeno sodišče v izreku navedenega sklepa tudi zapisalo, da ostane prvostopenjska sodba v delu glede drugega toženca M. B. nespremenjena. Temu je očitno pripisati zapis o datumu pravnomočnosti prvostopenjske sodbe glede nasprotnega udeleženca, kot izhaja iz potrdila o pravnomočnosti. Za vprašljivo verodostojnost tega potrdila, kot navaja pritožba, po oceni pritožbenega sodišča ni nikakršnih dokazov. Glede na odsotnost pritožb tožnice in drugega toženca (nasprotnega udeleženca) proti prvostopenjski sodbi bi sicer utegnila biti pravilna pritožbena trditev, da je datum pravnomočnosti ugotovljen napačno in da je sodba Temeljnega sodišča v Prijedoru glede drugega toženca postala pravnomočna najkasneje v novembru 1991. Vendar pa postopek priznanja tuje sodne odločbe ne dovoljuje niti presoje pravilnosti take odločbe niti presoje pravilnosti potrdila o pravnomočnosti. To je pravilno pojasnjeno v izpodbijanem sklepu. Potrdilo o pravnomočnosti tuje sodne odločbe izda sodišče oziroma drug pristojen organ tuje države in se v postopku priznanja tuje sodne odločbe po 95. in 109. členu ZMZPP preizkuša le, ali je potrdilo o pravnomočnosti sodne odločbe, izdano po pravu države, v kateri je bila izdana, predloženo. Zato pritožbenih trditev o tem, da je postala sodba Temeljnega sodišča v Prijedoru pravnomočna drugega dne, kot je navedeno v potrdilu o pravnomočnosti, ni mogoče upoštevati. Upoštevno bi bilo le drugačno potrdilo o pravnomočnosti pristojnega sodišča oziroma organa Bosne in Hercegovine, ki pa v pritožbenem roku ni bilo predloženo. Glede sklepa Temeljnega sodišča v Prijedoru z dne 12.12.2005 pa je bilo že pojasnjeno, da ga v tem postopku ni mogoče upoštevati.

Glede na navedeno se izkažejo vse pritožbene trditve kot neutemeljene. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili v postopku priznanja tuje sodne odločbe pravilno preizkušeni pogoji za priznanje iz 94. do 107. člena ZMZPP in da je preizkus pokazal, da ni ovir za priznanje sporne sodne odločbe. V procesnem in materialno - pravnem pogledu je torej izpodbijani sklep v zvezi s sklepom z dne 27.5.2005 pravilen, pritožba pa neutemeljena, kar je narekovalo zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 111. členom ZMZPP).