Jedro

Pritožnik se pravilno sklicuje na drugi odstavek 19. člena ZPP, ki sedaj določa, da se lahko (vsako) sodišče prve stopnje (ne le okrožno, temveč tudi okrajno in sodišče specialne pristojnosti kot je delovno sodišče) po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa le na ugovor tožene stranke, ki ga ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da ni stvarno pristojno in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena stvarno pristojnemu Delovnemu sodišču v Mariboru.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbi najprej poudarja, da je v zadevi prišlo do ustalitve pristojnosti. Sodišče namreč ne pazi ves čas po uradni dolžnosti na stvarno pristojnost, temveč le do določene faze postopka, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe pred vročitvijo le-te toženi stranki, pozneje pa še do razpisa glavne obravnave, vendar le na ugovor tožene stranke v odgovoru na tožbo. V nadaljevanju pritožbe utemeljuje tudi pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

3. Toženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnik se pravilno sklicuje na drugi odstavek 19. člena ZPP, ki sedaj določa, da se lahko (vsako) sodišče prve stopnje (ne le okrožno, temveč tudi okrajno in sodišče specialne pristojnosti kot je delovno sodišče) po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa le na ugovor tožene stranke, ki ga ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Ker Okrožno sodišče v Mariboru ob predhodnem preizkusu tožbe (ta se zaključi z vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki) ni podvomilo v svojo pristojnost, toženec pa v odgovoru na tožbo pristojnosti tega sodišča ni ugovarjal, v citirani določbi ZPP ni imelo podlage, da se izreče za stvarno nepristojno.

6. Pozneje (med postopkom) se torej sodišče lahko izreče za stvarno nepristojno še do razpisa glavne obravnave, vendar le na ugovor toženca v odgovoru na tožbo. Ko pa toženec stvarne pristojnosti ni grajal, je prišlo do ustalitve pristojnosti (tretji odstavek 17. člena ZPP), pri čemer to (sedaj) velja tudi med sodišči različnih vrst (na primer med sodišči splošne pristojnosti in delovnimi sodišči)1. 7. Zaradi obrazloženega je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep o nepristojnosti in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Predlog Novele ZPP-E, št. 007-653/2013 z dne 18. 11. 2016, stran 151 ter A. Galič, ZPP z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom dr. Aleša Galiča, Uradni list RS, Ljubljana 2017, stran 16.