Jedro

Zagovornik v odgovoru na predlog okrožne državne tožilke o podaljšanju pripora sicer meni, da so izpovedbe oškodovancev z izpovedbami nekaterih pred sodiščem zaslišanih prič omajane, vendar pa v tej fazi postopka sodišče, ko odloča o podaljšanju pripora, ne ocenjuje verodostojnosti posameznih prič oziroma skladnosti ali neskladnosti njihovih izpovedb z izpovedbami drugih, temveč ugotavlja le, ali so v spisu dokazi in podatki na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženec storil neko kaznivo dejanje.

Izrek

Zoper obdolženega R. V. se iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša pripor še za en mesec, to je do 21. 10. 2015 do 06.35 ure.

Obrazložitev

A. 1. O krožno sodišče v Kopru je s sklepom I Kpd 10657/2015 z dne 24. 4. 2015 zoper obdolženega R. V. odredilo pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Obdolžencu je bila odvzeta prostost dne 21. 4. 2015 ob 06.35 uri. S sklepom I Ks 10657/2015 je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru dne 19. 5. 2015 obdolžencu iz istih pripornih razlogov kot je bil odrejen, pripor podaljšal še za dva meseca, to je do 21. 7. 2015. Vrhovno sodišče je s sklepom II Kr 10657/2015 z dne 17. 7. 2015 na predlog okrožne državne tožilke obdolžencu pripor prav tako iz istih pripornih razlogov podaljšalo še za dva meseca, to je do 21. 9. 2015. 2. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom I Kpr 10657/2015 z dne 25. 5. 2015 zoper obdolženca (in ostale soobdolžence) uvedla kazensko preiskavo zaradi utemeljenega suma, da je storil nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), kaznivega dejanja oderuštva po 214. člena KZ-1 ter nadaljevanega kaznivega dejanja izsiljevanja po prvem odstavku 213. člena KZ-1. Dne 7. 9. 2015 je preiskovalna sodnica preiskavo zaključila ter spise istega dne poslala okrožni državni tožilki.

3. Dne 11. 9. 2015 je okrožna državna tožilka predlagala podaljšanje pripora obdolžencu iz obeh pripornih razlogov (begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP ter ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP), saj meni, da so okoliščine, ki opravičujejo podaljšanje pripora še vedno podane. Navaja, da so se po izdaji sklepa Vrhovnega sodišča II Kr 10657/2015 z dne 17. 7. 2015, s katerim je bil obdolžencu pripor podaljšan za dva meseca, procesna dejanja v preiskavi opravljala kontinuirano in strnjeno, upoštevaje dostopnost prič (čas dopustov) ter množičnost s strani državnega tožilstva predlaganih dokaznih predlogov. Preiskava je bila končana 7. 9. 2015, ko so bili državnemu tožilstvu poslani spisi. Glede na zaslišanje oškodovancev K. in T. je istega dne preiskovalni sodnici predlagala izdajo sodne odredbe za dostavo bančne dokumentacije za obdobje od 2012 do 2014. Do vložitve predloga za podaljšanje pripora je prejela del sicer obsežnega gradiva več bank, ki ga policija še ni analizirala ter analize še ni dostavila državnemu tožilstvu. Zato ji časovnica poteka rokov, glede na drugi odstavek 184. člena ZKP v zvezi z omenjenim sklepom Vrhovnega sodišča z dne 17. 7. 2015, ne daje dovolj časa za sestavo obtožbe. Utemeljenost suma, begosumna in ponovitvena nevarnost se po njenih navedbah od izdaje sklepa o odreditvi pripora pa do vložitve obravnavanega predloga niso spremenile. Meni, da so glede na okoliščine, ki jih izpostavlja v predlogu, pričakovani učinki pripora sorazmerni s posegom v obdolženčevo pravico do osebne svobode. Zaradi ponovitvene nevarnosti obdolženca je varnost ljudi in njihovega premoženja ogrožena do te mere, da ji je potrebno dati prednost pred njegovo pravico do osebne svobode. Obdolžencu se očitajo tudi kazniva dejanja izsiljevanja, v okviru katerih naj bi vztrajno vršil pritisk na oškodovance ter so tovrstna ravnanja prispevala k poslabšanju zdravstvenega stanja zlasti oškodovanca K. 4. Predlog okrožne državne tožilke je bil posredovan obdolžencu ter njegovemu zagovorniku. Zagovornik odvetnik R. S. v odgovoru na predlog poudarja, da bi bilo enomesečno podaljšanje pripora obdolženemu v nasprotju s standardi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter s stališčem Vrhovnega sodišča v zadevi I Ips 116/2008 z dne 15. 5. 2008, po katerem je podaljšanje pripora dopustno le, če preiskava iz objektivnih razlogov ni mogla biti končana, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Navaja, da je npr. državna tožilka podala predlog za odreditev izvedenstva finančne stroke šele 31. 7. 2015, čeprav ga je oprla na listinsko gradivo, ki ji je bilo dostopno najmanj že od prejema kazenske ovadbe ter na izpovedbi oškodovancev K. in T., ki sta bila zaslišana 17. 6. 2015 oziroma 23. 6. 2015; da je državna tožilka poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe z dne 9. 6. 2015 dostavila preiskovalni sodnici šele 24. 6. 2015 skupaj s priloženim notarskim zapisom, ki ga je prejela že 11. 5. 2015; da se je zaslišanje priče P. B. prelagalo z dne 24. 6. na 9. 7. in nato na 10. 6. 2015, čeprav je bil predlog za zaslišanje te priče umaknjen že 13. 5. 2015; da je državna tožilka dokazni predlog za izdajo sodne odredbe v predlogu naštetim bankam za dostavo bančne dokumentacije z dne 7. 9. 2015 oprla na v predlogu povzete izpovedi oškodovancev T. in K. z dne 17. 6. 2015 oziroma 6. 7. 2015. Ocenjuje, da se je kriminalna količina po zaslišanju prič P. B. ter M. L. zmanjšala. Zaradi upada kriminalne količine se mu odpira vprašanje relevantne podanosti pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ter osumljenčeve begosumnosti.

B.

5. Preiskovalna sodnica je dne 26. 5. 2015 izdala sklep o uvedbi preiskave zoper R. V. in sostorilce in sicer zoper R. V. zaradi utemeljenega suma, da je storil nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena KZ-1, nadaljevanega kaznivega dejanja oderuštva po 214. členu KZ-1 in nadaljevanega kaznivega dejanja izsiljevanja po prvem odstavku 213. člena KZ-1. Za kaznivo dejanje goljufije po tretjem v zvezi v prvim odstavkom 211. člena KZ-1 je v zakonu določena kazen zapora od 1 do 8 let. Formalni pogoj za podaljšanje pripora nad tri mesece po drugem odstavku 205. člena ZKP je tako podan.

6. Pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot pri njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči. Ta obsega presojo, ali so podani naslednji pogoji: (a) utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, (b) obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1.do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in (c) neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

7. Glede utemeljenega suma, da je osumljenec storil kazniva dejanja Vrhovno sodišče ocenjuje, tako kot v sklepu II Kr 10657/2015 z dne 17. 7. 2015, na katerega se v izogib ponavljanju sklicuje, da je ta še vedno podan. Obstoj utemeljenega suma je presojala preiskovalna sodnica v sklepu o uvedbi preiskave, bil pa je tudi večkrat pravnomočno presojen v sklepu o odreditvi pripora in kasnejših sklepih o podaljšanju. Pri tem se je sodišče oprlo na navedbe oškodovancev in njihovim ovadbam priloženo dokumentacijo, kasneje pa so bili oškodovanci tudi zaslišani pred preiskovalno sodnico in so te navedbe potrdili. Zagovornik v odgovoru na predlog okrožne državne tožilke o podaljšanju pripora sicer meni, da so izpovedbe oškodovancev z izpovedbami nekaterih pred sodiščem zaslišanih prič omajane, vendar pa v tej fazi postopka sodišče, ko odloča o podaljšanju pripora, ne ocenjuje verodostojnosti posameznih prič oziroma skladnosti ali neskladnosti njihovih izpovedb z izpovedbami drugih, temveč ugotavlja le, ali so v spisu dokazi in podatki na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženec storil neko kaznivo dejanje. V konkretnem primeru so takšni dokazi predvsem izpovedbe oškodovancev, oziroma glede kaznivega dejanja goljufije izpovedba oškodovanca K. 8. Glede pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti se po presoji Vrhovnega sodišča prav tako od odreditve pripora pa do sedaj ni spremenilo ničesar. Kot je bilo že večkrat ugotovljeno je obdolženec tuj državljan, je v Sloveniji poleg obravnavanega kazenskega postopka zaradi kaznivih dejanj za katera so v zakonu zagrožene relativno visoke kazni, še v enem kazenskem postopku in sicer zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po drugem odstavku 277. člena KZ-1, zaradi česar po presoji Vrhovnega sodišča obstoji konkretna nevarnost, da bi kolikor bi bil spuščen na prostost pobegnil in se s tem izognil nadaljnjemu poteku kazenskega postopka. Prav tako pa je po presoji Vrhovnega sodišča še vedno podana nevarnost, da bi z izvrševanjem kaznivih dejanj na prostosti nadaljeval. Upoštevati je namreč treba sam način storitve obravnavanih kaznivih dejanj. Osumljenec naj bi kazniva dejanja izvrševal v daljšem časovnem obdobju in na račun več oškodovancev, izkoriščal naj bi njihovo stisko, potem ko si je pridobil njihovo zaupanje in jih zavajal ter jim lažno prikazoval dejanske okoliščine in pri tem organizirano in načrtno deloval preko drugih oseb, tudi sorodstveno povezanih, in usmerjal njihovo delovanje, vse pa naj bi počel, kot zaenkrat izhaja iz podatkov v spisu z visoko stopnjo vztrajnosti. S takšnim ravnanjem je, kot je Vrhovno sodišče že navedlo v omenjenem sklepu o podaljšanju pripora z dne 17. julija 2015 ter v sodbi XI Ips 10657/2015 z dne 28. 5. 2015 (s katero je bilo odločeno o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora zoper obdolženega), nedvomno ogrozil tudi varnost ljudi. Odreditve oziroma podaljšanja pripora pri premoženjskih kaznivih dejanjih namreč ni mogoče vnaprej izključiti, je pa seveda potrebno pri odločanju uporabiti načelo sorazmernosti ter okoliščine v zvezi z ogroženostjo ljudi posebej pretehtati. Obdolženec je po ugotovitvah sodišč izkoriščal stisko oziroma že tako slabo premoženjsko stanje treh oškodovancev in njihovih družin ter jim z očitanim dejanjem odvzel oziroma poskušal odvzeti celotno premoženje, kar naj bi prispevalo k poslabšanju njihovega zdravja. Podano je tudi sorazmerje med težo obravnavanih kaznivih dejanj, stopnjo nevarnosti ponavljanja ter posegom v obdolženčevo svobodo. Navedenega ne spremeni v odgovoru navajano slabo zdravstveno stanje obdolženca, zato s pavšalnim ponavljanjem, da je obdolženec bolan zagovornik ne more vnesti dvoma v presojo glede obstoja pripornih razlogov.

C.

9. Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre za obsežno zadevo z več obdolženci, zapleteno po pravni in po dejanski plati, ter da je sodišče opravilo veliko število procesnih dejanj ter izdalo vrsto odločb. Po končani preiskavi, ko je preiskovalna sodnica dne 7. 9. 2015 že poslala spise državni tožilki, je ta podala dokazni predlog za izdajo sodne odredbe večjemu številu bank za dostavo bančnih podatkov v zvezi z obravnavanimi premoženjskimi kaznivimi dejanji. Za pridobitev vseh pričakovanih podatkov, njihovo analizo, ki jo za državno tožilstvo opravlja SKP PU Koper, dostavo te analize ter za nadaljnjo presojo državne tožilke glede nadaljnjega teka postopka je potreben določen čas. Zato je Vrhovno sodišče predlogu državne tožilke ugodilo ter pripor podaljšalo za en mesec, to je do 21. 10. 2015 do 06.35 ure.