Jedro

Razmerje med sodiščem in upraviteljem ni običajno civilnopravno razmerje, za katero bi veljalo prej omenjeno pravilo, ampak gre za razmerje med dvema organoma stečajnega postopka, pri katerem upravitelj opravlja procesna in druga dejanja v postopku zaradi uresničitve interesov upnikov, tako kot določa 1. odst. 97. čl. ZFPPIPP. Zaradi takšnega razmerja pridobi upravitelj pravico do nagrade šele, ko jo določi sodišče po kriterijih, veljavnih na dan odločanja, kar je v konkretnem primeru pomenilo, po pravilniku v besedilu, veljavnem na dan izdaje izpodbijanega sklepa

Izrek

Pritožba upraviteljice se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) upraviteljici T.P. za izdelavo otvoritvenega poročila odmerilo nadomestilo v višini 1.420,50 EUR; 2.) sklenilo, da ima po pravnomočnosti sklepa upraviteljica pravico do plačila 90 % zneska nadomestila iz 1. točke, o plačilu zadnjih 10 % pa bo odločalo po prejemu končnega poročila upraviteljice.

Proti navedenemu sklepu je upraviteljica vložila pritožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in predlagala njegovo spremembo tako, da se ji nagrada odmeri po ustreznem pravilniku, veljavnem pred novelo z dne 10.7.2009. Opozarja, da je predlog za odmero nagrade podala za že opravljena opravila, to je v času, ko je veljal še nespremenjeni Pravilnik o tarifi za odmero nagrade v postopkih insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur.l. 91/2008, 119/2008). Ustava RS v svojem 155. čl. prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov. Uporaba spremenjenega pravilnika pomeni, da se učinek kasneje objavljenega predpisa razteza tudi na dejanja in dogodke v preteklosti, kar pomeni, da učinkuje za nazaj, kar je v direktnem nasprotju z ustavno normo. Stečajna upraviteljica ni imela možnosti proste odločitve, kdaj bo sestavila in oddala poročilo. Vrsto in roke dejanj stečajnih upraviteljev določa zakon (ZFPPIPP) ter pri tem stečajnim upraviteljem ne daje prostih rok. Stečajni upravitelj je vezan na določbe Zakona in mora opraviti dejanja, šele potem sme predlagati izplačilo nagrade. Nagrada za delo stečajnega upravitelja je določena v naprej in je zato ne sodišče in ne organ, ki je sprejel novelo Pravilnika, ne moreta spreminjati za nazaj. Stečajna upraviteljica še posebej opozarja, da Pravilnik sam nikjer ne določa, da se uporablja tudi za že opravljena opravila v stečajnem postopku.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisa izhaja, da je upraviteljica 10.7.2009 vložila na sodišče predlog za odmero nagrade za izdelavo otvoritvenega poročila v znesku 17.557,73 EUR (90 % polnega nadomestila). Sodišče je o predlogu odločilo 17.8.2009, ko je izdalo izpodbijani sklep, za podlago katerega je uporabilo 1. točko 4. odst. 103. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur.l. RS, št. 126/2007, do novele ZFPPIPP-B), po kateri nagrada upravitelja v stečajnem postopku vključuje nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila, ki se določi v sorazmerju z vrednostjo premoženja (sredstev), izkazano v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika, in 5. čl. Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur.l. RS, št.91/2008, vključno s spremembo, ki je pričela veljati 11.7.2009 – Ur.l. RS, št. 53/2009, dalje: pravilnik). Ključna pritožbena trditev je podana v smeri, da je upraviteljica podala predlog za odmero nagrade za opravila, ki so bila opravljena v času, ko je veljal omenjeni pravilnik v prejšnjem besedilu (tj. Ur.l. RS, št. 91/2008 in 119/2008), ne pa tudi njegove spremembe, ki so stopile v veljavo 11.7.2009, zaradi česar bi ji morala biti nagrada odmerjena po pravilniku v besedilu, veljavnem na dan vložitve predloga.

Odločanje v sodnih postopkih je praviloma res takšno, da uporabi sodišče predpis, ki je veljal v času nastanka materialnopravnega razmerja med strankami. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo, ker razmerje med sodiščem in upraviteljem ni običajno civilnopravno razmerje, za katero bi veljalo prej omenjeno pravilo, ampak gre za razmerje med dvema organoma stečajnega postopka, pri katerem upravitelj opravlja procesna in druga dejanja v postopku zaradi uresničitve interesov upnikov, tako kot določa 1. odst. 97. čl. ZFPPIPP. Zaradi takšnega razmerja pridobi upravitelj pravico do nagrade šele, ko jo določi sodišče po kriterijih, veljavnih na dan odločanja, kar je v konkretnem primeru pomenilo, po pravilniku v besedilu, veljavnem na dan izdaje izpodbijanega sklepa. Torej v konkretnem primeru zaradi opisanega razmerja med subjektoma stečajnega postopka, ne prihaja v poštev uporaba prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz 155. čl. Ustave RS, na katero se sklicuje pritožnica.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. odst. 128. čl. ZFPPIPP, pritožbo upraviteljice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.