Jedro

Stranke se morajo v postopku vesti dostojno in tako, da ne motijo dela organa. Vsa svoja stališča morajo zagovarjati na dostojen način.

Na odločitev sodišča nimajo vpliva tožbene navedbe, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, s čim je tožnik inšpektorja razžalil. Denarna kazen se izreče zoper tistega, ki huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost (prvi odstavek 111. člena ZUP), takšno ravnanje tožnika pa je v izpodbijanem sklepu ustrezno ugotovljeno, saj je tožnik s svojim nedostojnim vedenjem motil red in s tem delo upravnega organa oziroma uradne osebe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ tožniku naložil plačilo denarne kazni v višini 500,00 €, ker je pri inšpekcijskem pregledu hudo žalil uradno osebo – inšpektorja Medobčinskega inšpektorata Maribor. Iz obrazložitve izhaja, da se je inšpektor Medobčinskega inšpektorata Maribor po prejemu tožnikovega dopisa, v katerem opisuje spor z Občino Rače-Fram glede lastništva in ureditve javne poti na zemljišču s parcelnimi št. 613/1, 613/2 ter 321/2, vse k.o. …, s tožnikom in njegovo ženo po telefonu dogovoril, da se dne 20. 9. 2010 ob 13.00 uri opravi inšpekcijski pregled na terenu na naslovu tožnikovega začasnega prebivališča. Ko se je inšpektor ob dogovorjenem času približeval dogovorjenemu mestu, kjer so že bili tožnik, njegova žena in policist Policijske postaje Rače A.A., se je z razdalje približno 50 metrov proti njemu silovito pognal velik črn pes brez nagobčnika, na njegov poziv naj psa umirijo, pa je tožnik odgovoril, da pes ni nevaren. V nadaljevanju je tožnik na vprašanja inšpektorja in policista odgovarjal cinično, posmehljivo in žaljivo, ob verigi, s katero je bila zaprta pot, za katero tožnik trdi, da ni javna, in je bila razrezana na štiri dele, pa je tožnik popolnoma izgubil razsodnost in zmožnost komuniciranja. Z vulgarnimi kletvicami je žalil uradno osebo. Nato je pobral kos odrezane verige, jo vihtel v roki in s silo vrgel na tla, za tem pa prijel še štirikotno pločevinasto tablo in z njo mahal proti inšpektorju. Kljub razlagi inšpektorja in policista, da kot uradni osebi nista pristojna za reševanje sporov v zvezi z lastništvom parcel, je tožnik z žalitvami nadaljeval. Ker se tožnik ni umiril, je inšpektor prekinil inšpekcijski pregled, sedel v službeno policijsko vozilo in se s policistom odpeljal. Zaradi zgoraj navedenega je prvostopni organ tožnika na podlagi prvega odstavka 111. člena ZUP kaznoval z denarno kaznijo v višini 500,00 €.

Tožnik se je zoper ta slep pritožil, župan Občine Rače-Fram pa je kot drugostopni organ njegovo pritožbo zavrnil. Iz njegovih ugotovitev izhaja, da se tožnik kljub opozorilu inšpektorja ni umiril, zato je inšpektor na podlagi 111. in 112. člena ZUP utemeljeno odredil denarno kazen v višini 500,00 €.

Tožnik v tožbi, s katero izpodbija zgoraj navedeno odločitev, navaja, da se je v predmetni zadevi vršil inšpekcijski ogled in ne pregled, kot je navedeno v izpodbijanem aktu. Nato navaja, da ne drži navedba iz izpodbijanega sklepa, da je inšpektor najavil datum in uro svojega prihoda, ampak je njegovi ženi le sporočil, da se bo oglasil, ko bo imel čas. Iz tega razloga tožnik ob inšpektorjevem prihodu sploh ni vedel, s kom ima opravka. Res se je v času inšpektorjevega prihoda na njegovi parceli zadrževal tudi njegov pes, s čimer pa po njegovem mnenju ni bil kršen noben predpis. Pes se je le počasi in iz radovednosti približal inšpektorju, na tožnikovo zahtevo pa je bil navzoč tudi policist, ki bi gotovo odredil, da se pes priveže oziroma, da se mu nadene nagobčnik, če bi bila njegova navzočnost moteča. Nadalje tožnik v tožbi navaja, da v izpodbijanem sklepu ni navedeno, s čim natančno naj bi inšpektorja razžalil, če pa je bil uporabljen kakšen krepek izraz, ni bil izrečen z namenom zaničevanja ali žaljenja uradne osebe temveč v kontekstu diskusije. Navaja še, da bi moral biti o opravljenem inšpekcijskem ogledu sestavljen tudi zapisnik v skladu z določili 74. člena ZUP. Ta zapisnik mu ni bil dan na vpogled, niti mu ni znano ali je bil sploh sestavljen. Navaja še, da mu pri ogledu ni bil izrečen noben opomin niti ni bil z ogleda odstranjen, zato je po njegovem mnenju izpodbijana odločitev v nasprotju s 109. in 111. členom ZUP. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je inšpektor s tem, ko je izdal izpodbijani sklep, ravnal po pravilih postopka, to je v skladu s 109., 111. in 112. členom ZUP, zato je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Najprej je treba tožeči stranki pojasniti, da inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora opravlja inšpekcijske preglede (19. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru, v nadaljevanju ZIN, Uradni list RS, št. 56/2002 s spremembami), opravljanje inšpekcijskega pregleda pa poteka glede postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z ZIN ali z drugim posebnim zakonom, po določilih ZUP.

ZUP v 109. členu določa, da mora uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, skrbeti za red pri delu in za dostojanstvo organa. Uradna oseba ima pravico opomniti tiste, ki motijo delo, in odrediti, kar je treba, da se red ohrani. Tisti, ki so navzoči na ustni obravnavi ali pri kakšnem drugem dejanju postopka, ne smejo imeti pri sebi orožja ali nevarnega orodja. Stranka, ki kljub opominu moti delo ali zagreši pri dejanju postopka kakšno nedostojnost, sme biti odstranjena, če je bila poprej opomnjena, da bo odstranjena, in opozorjena na pravne posledice takega ukrepa (prvi odstavek 110. člena ZUP). Kdor pri dejanju postopka huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost, se lahko poleg odstranitve kaznuje tudi z denarno kaznijo do 500,00 € (prvi odstavek 111. člena ZUP). Kazen iz prejšnjega odstavka ne izključuje kazenske ali disciplinske odgovornosti (drugi odstavek 111. člena ZUP). Organ lahko kaznuje z denarno kaznijo do 500,00 € tudi tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, stranko z nasprotnim interesom ali druge udeležence v postopku (tretji odstavek 111. člena ZUP).

O opravljenem dejanju dne 20. 9. 2010 je bil sestavljen tudi zapisnik, ki se nahaja v spisu. Res tega zapisnika tožnik ni podpisal, kar pa je glede na potek dogodka razumljivo. Ta listina ima torej dejansko naravo uradnega zaznamka uradne osebe o dogodku, vendar pa je tudi s tem po presoji sodišča podana podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa na podlagi 111. člena ZUP. Pri tem je treba upoštevati, da predmet tega upravnega spora ni odločba iz 207. člena ZUP, ki jo izda organ o zadevi, ki je predmet postopka, ampak sklep izdan na podlagi 111. člena ZUP, za izdajo takšnega sklepa pa je imel prvostopni organ dovolj podlage. Po presoji zadeve namreč tudi sodišče ocenjuje, da je prvostopni organ utemeljeno izdal izpodbijani sklep. Pri vsakem dejanju v postopku se morajo udeleženci obnašati tako, da ne motijo reda in dela organa. Pri tem se morajo udeleženci obnašati dostojno tako do organa oziroma uradne osebe, ki vodi postopek oziroma opravlja dejanje, kot do vseh ostalih udeležencev v postopku. Stranka se ima sicer pravico udeleževati postopka ter se izrekati o dejstvih in okoliščinah, ki se navajajo oziroma ugotavljajo v postopku, vendar pa mora vse to storiti na dostojen način in tako, da je v postopku ohranjen red in da delo nemoteno poteka. Zato gotovo ni primerno, da se pri opravljanju dejanja v postopku v bližini nahaja pes, pa tudi če ta, kot navaja tožnik v tožbi, ni nevaren in se uradni osebi približa zgolj iz radovednosti.

Prav tako na odločitev nimajo vpliva tožbene navedbe, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, s čim je tožnik inšpektorja razžalil. Denarna kazen se izreče zoper tistega, ki huje prekrši red ali zagreši večjo nedostojnost (prvi odstavek 111. člena ZUP), takšno ravnanje tožnika pa je v izpodbijanem sklepu ustrezno ugotovljeno, saj je tožnik s svojim nedostojnim vedenjem motil red in s tem delo upravnega organa oziroma uradne osebe. Pri tem tožeča stranka poteka dogodka, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa niti ne zanika, v tožbi navaja le, da „če je bil uporabljen kakšen krepkejši izraz, ni bil izrečen z namenom zaničevanja, žaljenja uradne osebe, temveč v kontekstu diskusije“. Kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, se morajo stranke v postopku vesti dostojno in tako da ne motijo dela organa. Vsa svoja stališča morajo zagovarjati na dostojen način in tako „kakšen krepkejši izraz“ niti „v kontekstu diskusije“ ni dopusten. K temu sodišče še dodaja, da je v izreku izpodbijanega sklepa sicer navedeno, da je tožnik dolžan denarno kazen plačati, ker je pri inšpekcijskem pregledu hudo žalil uradno osebo, vendar pa to glede na zgoraj navedeno materialnopravno podlago za izrek takšne denarne kazni, ne vpliva na zakonitost odločitve.

Kot neutemeljeno pa ocenjuje sodišče tudi stališče tožeče stranke, po katerem ni podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, ker tožnik pred tem ni bil opomnjen ali odstranjen po prvem odstavku 110. člena ZUP. Uradna oseba lahko stranko, ki kljub opominu še naprej moti delo oziroma se vede nedostojno, odstrani, kot to določa prvi odstavek 110. člena ZUP, poleg tega (torej ob tem) pa ga lahko kaznuje tudi z denarno kaznijo (111. člen ZUP). Odstranitev stranke z dejanja postopka torej ni pogoj za izrek denarne kazni po 111. člen ZUP, ampak se lahko izvede en ali drug ukrep ali oba.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami).

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1), zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.