Jedro

Ker so sporna dejstva, od katerih je odvisen obstoj dedne pravice, je sodišče pravilno prekinilo zapuščinski postopek. Njegova nepravdna narava mu namreč onemogoča, da samo reši to predhodno vprašanje. Pravdni stranki je zato napotilo na pravdo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek in udeleženko A. napotilo na pravdo, da zoper zapustnikova dediča B. in C. vloži tožbo za ugotovitev dedne pravice po zapustniku iz naslova dalj časa trajajoče življenjske skupnosti z njim.

2. Udeleženka je zoper takšno odločitev vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče napačno uporabilo določbo 213. člena Zakona o dedovanju (ZD), ko je štelo njeno dedno pravico za manj verjetno. Izjava o odpovedi vsem materialnim in nematerialnim sredstvom, ki bodo predmet dedovanja, ki so ji dali dediči v podpis izkazuje, da so se zavedali njene zakonite pravice. Navedeno izjavo je podpisala pod prisilo. Dokazujejo tudi postopek, ki ga je vodil Center za socialno delo ... ob priliki zapustnikove namestitve v dom. Okoliščina, da skupaj z zapustnikom nista bila registrirana na skupnem prebivališču, ni potrebna za obstoj zunajzakonske skupnosti. Z zapustnikom sta živela kot partnerja več kot 41 let, imela sta skupen denar in skupaj pokrivala stroške tekočega življenja, načrtovala dopuste in potovanja in bila aktivna v različnih organizacijah. Z zapustnikovimi sorodniki je preživljala praznike in rojstne dneve, kar dokazuje s pritožbi priloženimi fotografijami. Zaključuje, da bi morala biti na pravdo napotena dediča na ugotovitev neobstoja njene dedne pravice. Dedinja je v pritožbenem roku sodišču poslala vlogo, v kateri je podrobneje opisala razmerje z zapustnikom in njen odnos do njegovih sorodnikov.

3. Dediča sta v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zapuščinski zadevi je sporno, ali ima udeleženka dedno pravico po zapustniku. Svojo pravico izvaja iz dejanskih trditev, da je med njo in zapustnikom obstajala zunajzakonska skupnost. Ker so sporna dejstva, od katerih je odvisen obstoj dedne pravice, je sodišče pravilno prekinilo zapuščinski postopek. Njegova nepravdna narava mu namreč onemogoča, da samo reši to predhodno vprašanje. Pravdni stranki je zato napotilo na pravdo, pri tem pa je vlogo tožeče stranke pravilno določilo udeleženki, saj je glede na zatrjevane konkretne okoliščine štelo njeno pravico za manj verjetno. Pri tem je pravilno poudarilo, da zatrjevane okoliščine skupnega preživljanja časa, pomoči pri gospodinjstvu in negi ter dogovori o porabi denarja še ne izkazujejo konstitutivnih elementov zunajzakonske zveze, posebej ob ugotovitvi, da zapustnik in udeleženka nista imela skupnega prebivališča. Obširne udeleženkine navedbe, ki jih je podala v svoji izjavi po izdaji izpodbijanega sklepa, niso mogle biti predmet presoje sodišča prve stopnje, prav tako tudi ne dejanske novote, ki jih podaja v pritožbi. Te bodo zato predmet presoje v pravdi, ki jo bo glede na navedeno morala kot tožnica začeti udeleženka.

6. Pritožba se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).