Jedro

Pisna odločba, ki jo izpodbija tožeča stranka, je le odpravek odločitve organa, ki je v zadevi odločil na kraju inšpekcijskega nadzora. Zato je za izdajo izpodbijane odločbe nepomembno, ali je tožeča stranka še pred njeno izdajo izpolnila obveznosti, ki so ji bile izrečene z ustno odločbo. Izdaja pisne odločbe je namreč obveznost, ki jo prvostopenjskemu organu nalaga drugi odstavek 21. člena ZID-1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da mora tožeča stranka, kot delodajalec, po vročitvi odločbe na svojem gradbišču dogradnje in prenove osnovne šole za potrebe vrtca za naročnika Občina A. izvršiti naslednje ukrepe s področja varnosti in zdravja pri delu: 1) z internim nadzorom na gradbišču po OVD zagotoviti, da se na gradbišču dosledno upoštevajo naslednji ukrepi VZD: za dostop na višja delovna mesta uporabljati ustrezno dolge naslonske lestve, ki morajo segati čez mesto naslona vsaj 1 m; da so na gradbišču stalno prisotni odgovorni vodje faze del delavcev podizvajalcev, ki so odgovorni za izvajanje ukrepov VZD na gradbišču, kot na primer: dosledna uporaba VN določene OVO, ipd. v skladu z določbami 9.2, 8.4, 23. točke C poglavja IV priloge k Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (v nadaljevanju Uredba) ter 7. točka 3. člena in drugi odstavek 39. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVDZ-1); 2) urediti ustrezno zaščito električnih zvijavih vodnikov, položenih po tleh gradbišča, pred mehanskimi poškodbami in vremenskimi vplivi v skladu z določbami 5.4. točke C poglavja IV priloge k Uredbi. Določil je, da je tožeča stranka dolžna inšpektorju za delo pismeno poročati o izvršitvi v izreku te odločbe naloženih ukrepov, in sicer v roku 8 dni po poteku določenega roka za ureditev naloga po tej odločbi, oziroma, v primeru roka ureditve takoj, v 8. dneh po vročitvi odločbe.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe prvostopenjski organ pojasnjuje, da je 15. 6. 2017 inšpektor za delo opravil inšpekcijski pregled na gradbišču dogradnje in prenove osnovne šole za potrebe vrtca v Občini A. ter ob tem ugotovil v izreku opisane nepravilnosti. Sestavil je zapisnik, ki je bil vročen odgovornemu vodji del, ki je sodeloval pri nadzoru. Na določene nepravilnosti, navedene v izpodbijani odločbi, je delodajalca opozoril koordinator, določen s strani naročnika za to gradbišče, z vpisi v knjigo ukrepov. Odprava nepravilnosti in izvršitev izrečenih ukrepov temelji na določbah 7. alineje 19. člena ZVZD-1, na določbah 3., 10. in 11. člena Uredbe ter na posameznih določbah IV. priloge te Uredbe. Ker v drugem odstavku izreka odločbe navedene pomanjkljivosti predstavljajo tveganje za nastanek poškodb pri delu, je inšpektor na kraju samem izrekel ustno ureditveno odločbo v skladu z določbo 21. člena Zakona o inšpekciji dela (v nadaljevanju ZID-1). Izpodbijana odločba je pisna oblika teh izrečenih prepovedi.

3. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožeče stranke, v kateri je ta navajala, da je že naslednji dan po inšpekcijskem pregledu izvršila odrejene ukrepe, nepravilnosti odpravila ter o tem obvestila prvostopenjski organ. Tožeči stranki je pojasnil, da je moral inšpektor, ko je na podlagi določbe 21. člena ZID-1 izrekel ustno odločbo, nato v 8. dneh izdati še pisno, to je izpodbijano odločbo. Četudi tožeča stranka navaja, da je takoj izpolnila vse z ustno odločbo naložene ukrepe, je bil prvostopenjski organ dolžan izdati in tožeči stranki vročiti še pisno odločbo.

4. Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in jo izpodbija iz vseh tožbenih razlogov. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka. V tožbi navaja, da je še pred izdajo izpodbijane odločbe prvostopenjski organ pisno obvestila, da je izvršila zahtevane ukrepe in odpravila vse pomanjkljivosti ter o tem prvostopenjski organ pisno obvestila. Zato ni bilo nobene potrebe za izdajo izpodbijane odločbe. Zatrjuje, da je bilo z izdajo izpodbijane odločbe kršeno načelo sorazmernosti iz 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), saj je šlo v konkretnem primeru za manjše in takoj odpravljene nepravilnosti, izdaja izpodbijane odločbe pa je prekomeren in zato nezakonit ukrep.

5. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K I točki izreka:

6. Tožba ni utemeljena

7. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov upravnih spisov ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil razloge za svojo odločitev, ki jih je potrdil in dopolnil drugostopenjski organ. Ugotovljenim nepravilnostim tožeča stranka niti v pritožbi niti v tožbi ne oporeka. Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ dejansko stanje zadeve v celoti raziskal, svojo odločitev pa oprl na relevantne materialne predpise, vse to pa utemeljil in zato zavrača očitek o zmotni uporabi materialnega prava in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, kakor tudi očitek, da naj bi bila obrazložitev izpodbijane odločbe nepopolna. Sodišče sledi razlogom, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, dopolnjene z odločbo drugostopenjskega organa ter se nanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori tožeče stranke pa še dodaja:

8. Dejansko stanje glede ugotovljenih nepravilnosti na gradbišču med strankama ni sporno. Tožeča stranka ugotovitvam prvostopenjskega organa ni oporekala in je, kakor sama navaja, izrečene ukrepe že naslednjega dne izvršila ter o tem obvestila inšpektorja. Za tožečo stranko je sporno to, da je inšpektor, kljub temu, da je izvršila naložene ukrepe, izdal izpodbijano odločbo v pisni obliki, kar po njenem mnenju predstavlja nesorazmeren ukrep inšpektorja.

9. Skladno z 18. in 19. členom ZID-1 lahko inšpektor dela z odločbo zavezancu prepove opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa, oziroma uporabo sredstev za delo, do odprave ugotovljenih nepravilnosti. V obravnavanem primeru je inšpektor dela ugotovil nepravilnosti, ki pomenijo kršitve točk 9.2, 8.4 in 23. poglavja C v prilogi IV Uredbe, ki določajo zahteve za ureditev prometnih poti, lestev in osebne varovalne opreme na gradbišču ter kršitev točke 5.4 poglavja C v prilogi IV Uredbe, ki ureja napeljavo prostih električnih vodov. Zaradi kršitev je, kot je ugotovil inšpektor, pretila nevarnost za nezgode delavcev in je bila zato na kraju samem tožeči stranki izrečena ustna odločba. Pisna odločba, ki jo izpodbija tožeča stranka, je le odpravek odločitve organa, ki je v zadevi odločil na kraju inšpekcijskega nadzora in je zato za njeno izdajo nepomembno, ali je tožeča stranka še pred izdajo izpodbijane odločbe izpolnila obveznosti, ki so ji bile izrečene z ustno odločbo na kraju samem. Izdaja pisne odločbe je namreč obveznost, ki jo prvostopenjskemu organu nalaga drugi odstavek 21. člena ZID-1. 10. Ugovor tožeče stranke, da predstavlja izdaja izpodbijane odločbe nesorazmeren inšpekcijski ukrep, ni utemeljen. Tožeča stranka nesorazmernost le pavšalno zatrjuje in ne navaja razlogov, zaradi katerih naj bi bil inšpekcijski ukrep, ob upoštevanju ugotovljenih kršitev, nesorazmeren. Ker je tožeča stranka, kakor sama zatrjuje, vse nepravilnosti nemudoma odpravila, tudi po mnenju sodišča ne gre za ukrep, ki bi posegal v delovanje tožeče stranke. Izpodbijana odločba pa pomeni, kakor je bilo tožeči stranki že pojasnjeno, le pisni odpravek ustne odločbe z utemeljitvijo.

11. Skladno z navedenim je sodišče zaključilo, da tožba tožeče stranke ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Sodišče je v zadevi odločalo na seji senata, saj odločitev temelji na dokazih, ki so že bili izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

12. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.