Jedro

Z dnem zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ki je določen po trenutku začetka učinkovanja vpisa (po 5. členu ZZK-1 je to pri vpisih po uradni dolžnosti trenutek, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu), je upnik pridobil zastavno pravico na nepremičninah in s tem ločitveno pravico.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo ter izvršbo ustavilo, odločilo pa je tudi o izbrisu zaznambe sklepa o izvršbi z dne 12. 2. 2009 pri nepremičninah, ki so predmet te izvršbe in so naštete v izreku izpodbijanega sklepa.

Proti sklepu se je upnik pravočasno pritožil, kot temeljno pa uveljavlja, da je svoje poplačilne pravice pridobil s pravnomočnostjo in izvršljivostjo sklepa VL 12797/2009 dne 28. 2. 2009. Okrajno sodišče v Ljubljani je 9. 3. 2009 izdalo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, sklep o izvršbi pa je 9. 3. 2009 posredovalo v izvrševanje. V skladu s 86. členom Zakona o zemljiški knjigi je bilo zemljiški knjigi poslano obvestilo, da odloči o zaznambi izvršbe v zemljiški knjigi, spis pa odstopljen v nadaljnje delo na Okrajno sodišče v Škofji Loki. Okrajno sodišče v Škofji Loki je 1. 6. 2009 izdalo sklep, s katerim je ugotovilo vstop novega upnika, ki je prevzel izvršbo v tistem stanju, v katerem je bila na dan izdaje sklepa. Čeprav je od pravnomočnosti sklepa minilo že več kot tri mesece, zemljiška knjiga še ni prejela odredbe, ki bi omogočala vpis spremembe upnika v zemljiško knjigo. Sklep je bil zemljiški knjigi vročen 22. 9. 2009 in je po interpretaciji sodišča v konkretnem primeru pritožnik pridobil nasledstvene pravice (pravno varstvo) prvega upnika šele 22. 9. 2009, ko je sodišče po uradni dolžnosti izdalo odredbo za vpis spremembe nosilca hipoteke v ZK, oziroma 23. 9. 2009, ko je zemljiška knjiga izvedla zaznambo, in ne z 12. 6. 2009, ko je postal sklep pravnomočen. Upnik meni, da je sodišče napačno interpretiralo 170. člen ZIZ in napačno ugotavljalo, da je pridobil svojo poplačilo pravico šele z datumom zemljiškoknjižnega postopka in ne že s pravnomočnostjo in izvršljivostjo nepremičninske izvršbe 28. 2. 2009. Upnik je preveril, zakaj je potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi potovalo z Okrajnega sodišča v Ljubljani od 9. 3. 2009 do 16. 9. 2009 do zemljiške knjige v Škofji Loki. V pritožbi podrobneje po posameznih dneh opisuje, kdaj in kam je bilo pisanje odpravljeno, pri čemer navaja, da je zemljiška knjiga prejela sklep o izvršbi 12. 2. 2009, potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti tega sklepa z dne 9. 3. 2009 pa 16. 3. 2009. Z navedenimi trditvami utemeljuje, da nima na potovanje pošte iz COVL do zemljiške knjige nobenega vpliva in bi morala biti pošta v ZK najkasneje 13. 3. 2009. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep v celoti razveljavi, saj je upnik svoje pravice pridobil 71 dni pred pričetkom uvedbe stečaja in ne manj kot dva meseca, kot napačno v ugovoru interpretira dolžnik. 170. člen ZIZ izrecno nikjer ne opredeljuje, da je poplačilna pravica pridobljena šele z zaznambo v zemljiški knjigi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je odločilo pravilno, v skladu z drugim odstavkom 280. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ko je ugotovilo, da je ločitvena pravica upnika prenehala. V skladu s prvim odstavkom 280. člena ZFPPIPP namreč z začetkom stečajnega postopka preneha ločitvena pravica, ki je bila pridobljena v izvršilnem postopku, začetem na podlagi sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, v obdobju od zadnjih dveh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka. V konkretnem primeru je za odločitev odločilno vprašanje dneva pridobitve ločitvene pravice in dneva uvedbe stečajnega postopka, saj sta to ključni točki za začetek in konec dvomesečnega roka iz prvega odstavka 280. člena ZFPPIPP.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je upnik na podlagi 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ločitveno pravico pridobil 16. 3. 2009. V drugem odstavku 170. člena ZIZ je namreč predpisano, da upnik pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi zastavno pravico na nepremičnini. Iz zemljiškoknjižnega izpiska, ki je v prilogi A12 spisa, kot tudi iz sklepa zemljiškoknjižnega sodišča Dn. št. 686/2009 z dne 1. 6. 2009 (red. št. 16 spisa), je razvidno, da je bil zemljiškoknjižni postopek začet po uradni dolžnosti 16. 3. 2009. Po trditvah pritožnika je tega dne zemljiškoknjižno sodišče prejelo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 9. 3. 2009, pri čemer je treba pripomniti, da sodišče, ki izda sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, vroči zemljiški knjigi sklep o izvršbi šele, ko postane pravnomočen (četrti odstavek 45. člena ZIZ). V prvem odstavku 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je predpisano, da zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila zemljiškoknjižnemu sodišču, temu obvestilu pa mora biti priložen sklep o izvršbi (v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine torej pravnomočni sklep o izvršbi). Glede na navedene določbe je torej odločilen datum, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča, to pa je bilo tudi potrditvah upnika 16. 3. 2009. Na navedene ugotovitve ne more vplivati pritožbeno uveljavljanje, da upnik ni mogel vplivati na potovanje pošte od COVL do zemljiške knjige.

Sklep zemljiškoknjižnega sodišča Dn. št. z dne 1. 6. 2009 je postal pravnomočen 19. 6. 2009 (pritožba ni bila vložena), upnik pa tudi ni uspel s predlogom za spremembo vpisanega datuma začetka postopka v zemljiški knjigi (glej list. št. 43 in 44 spisa). Z dnem zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ki je določen po trenutku začetka učinkovanja vpisa (po 5. členu ZZK-1 je to pri vpisih po uradni dolžnosti trenutek, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu, prim. tudi prvi odstavek 86. člena ZZK-1), je torej upnik pridobil zastavno pravico na nepremičninah in s tem ločitveno pravico. Materialnopravno nepravilno je stališče upnika, da je bistvena pridobitev poplačilne pravice s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Ločitvena pravica namreč ne pomeni le pravice do poplačila terjatve, temveč pravico do plačila terjatve pred plačilom terjatev drugih upnikov iz določenega premoženja insolventnega dolžnika, v primeru izvršbe na nepremičnine je to z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnine v zemljiški knjigi (prim. 19. člen ZFPPIPP v povezavi z drugim odstavkom 170. člena ZIZ; glej tudi GV Založba, Ljubljana 2008, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Razširjena uvodna pojasnila, dr. Nina Plavšak, strani 34 in 35).

Ob pravilni ugotovitvi, da je upnik pridobil ločitveno pravico 16. 3. 2009, stečajni postopek pa je bil uveden z vložitvijo predloga 14. 5. 2009 (prim. drugi odstavek 49. člena ZFPPIPP), je bila ločitvena pravica pridobljena znotraj dveh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka in je zato prenehala.

Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), do dejstev, navedenih v točkah Ad 4. in Ad 5. pritožbe, pa se ne opredeljuje, saj za odločitev v tej zadevi niso pravno relevantna.