- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sodba Ru 32/96
ECLI:SI:VSRS:1997:RU.32.96 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Po določilu 1. odst. 66. člena ZPD ima davčni zavezanec, od katerega je bil izterjan prometni davek, ki ga ni bil dolžan plačati, pravico do vračila plačanega prometnega davka in zamudnih obresti, plačanih stroškov prisilne izterjave in denarne kazni. Ta pravica se tedaj nanaša le na vračilo že (neupravičeno) plačanih oziroma izterjanih zneskov prometnega davka, zamudnih obresti, stroškov prisilne izterjave in denarnih kazni, ne nanaša se pa na zahtevek davčnega zavezanca, da se mu priznajo zamudne obresti na te zneske v smislu določila 277. člena oziroma 214. člena ZOR.
Izrek
Tožba se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev
Tožena stranka je s spodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi prvostopnega organa, ki ni odločil o zahtevi tožeče stranke, da se ji v zvezi z vračilom neutemeljeno izterjanega prometnega davka in zamudnih obresti priznajo na vrnjene zneske še zamudne obresti od dneva prisilne izterjave prometnega davka do dneva vrnitve tega plačila.
Proti tej odločbi vlaga tožeča stranka tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga odpravo spodbijane odločbe.
Tožena stranka odgovarja na tožbo in predlaga njeno zavrnitev kot neutemeljeno.
Tožba ni utemeljena.
Po določilu prvega odstavka 66. člena Zakona o prometnem davku davčni zavezanec, od katerega je bil izterjan prometni davek, ki ga ni bil dolžan plačati, ima pravico do vračila plačanega prometnega davka in zamudnih obresti, plačanih stroškov prisilne izterjave in denarne kazni. Ta pravica se tedaj nanaša le na vračilo že (neupravičeno) plačanih oziroma izterjanih zneskov prometnega davka, zamudnih obresti, stroškov prisilne izterjave in denarnih kazni, ne nanaša se pa na zahtevek davčnega zavezanca, da se mu priznajo zamudne obresti na te zneske v smislu določila 277. člena oziroma 214. člena ZOR.
Zahtevek tožeče stranke se nanaša ravno na plačilo teh zamudnih obresti. O tem zahtevku tožena stranka ni bila pristojna odločati, ker ne gre za upravno stvar, temveč eventuelno za obogatitveni zahtevek, ki je civilnopravnega, obligacijskega značaja, kot to ugotavlja že tožena stranka v spodbijani odločbi.
Glede na tako stanje stvari in, ko tudi niso bile ugotovljene kršitve, ki se po drugem odstavku 40. člena upoštevajo po uradni dolžnosti, je bilo treba tožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno.