Jedro

Prosilec za brezplačno pravno pomoč je dolžan dati soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije tudi sodelovati, razen če mediacija ni primerna.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 869/2016 z dne 30. 8. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugotovila, da je bila mld. A.A. neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato ni upravičena do brezplačne pravne pomoči, dodeljene z odločbo št. Bpp 869/2016 z dne 15. 7. 2017 ter je dolžna Republiki Sloveniji povrniti znesek 888,38 EUR izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe navaja, da je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenca psihiatrične stroke v zadevi II P 982/2015. Na podlagi vpogleda v navedeni spis v okviru postopka Bpp 175/2015 je tožena stranka ugotovila, da upravičenka ni dala soglasja za mediacijo, čeprav je takšno soglasje dala tožena stranka v navedeni pravdni zadevi. Po določbi 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pa je upravičenec dolžan dati soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka. Ker tožnica soglasja ni dala, je šteti, da ji je bila brezplačna pravna pomoč neupravičeno dodeljena, zato jo je dolžna vrniti.

2. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je v pravdnem postopku II P 982/2015 sodišče povabilo stranke na mediacijo, vendar je prvotožena stranka B.B. sodišče obvestila, da se ne strinja z mediacijo, drugotožena stranka C. pa se glede mediacije ni izjasnil. Okrajno sodišče v Mariboru je tako dne 1. 2. 2016 obvestilo pravdne stranke, da se mediacija ne bo izvedla ter je nadaljevalo postopek s pritegnitvijo izvedenca pisihiatrične stroke, za kar je bila tožnici v zadevi Bpp 869/2016 dodeljena brezplačna pravna pomoč. Kasneje med samim postopkom ni bilo več pobude za mediacijo. Tožeča stranka tako ni dolžna povrniti stroškov izplačane brezplačne pravne pomoči, saj ji je bila ta dodeljena po 1. 2. 2016, ko je sodišče zaključilo postopek mediacije z obvestilom, da nasprotna stranka ne pristane na mediacijo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, prav tako zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. ZBPP v 28. členu, ki ureja pooblastila pristojnega organa za BPP glede določanja obsega, vrste, oblike in pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči, v četrtem odstavku tudi določa, da je prosilec za brezplačno pravno pomoč dolžan dati soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije sodelovati, razen če mediacija ni primerna. Če prosilec navedenega pogoja ne izpolni, mu preneha pravica do brezplačne pravne pomoči, oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali (peti odstavek).

6. Tožena stranka v izpodbijani odločbi dejstvo, da bi naj tožnica odklonila soglasje za mediacijo, čeprav ga je nasprotna stranka dala, opira na lastno ugotovitev, do katere je prišla na podlagi vpogleda v pravdni spis II P 982/2015 Okrajnega sodišča v Mariboru. O navedeni ugotovitvi pa v upravnem spisu te zadeve ni nobenega dokaza, ki bi omogočal preizkus pravilnosti takšnega zaključka. Nasprotno pa tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da soglasja za mediacijo ni podala nasprotna stranka B.B., o čemer je sodišče pravdne stranke obvestilo dne 1. 2. 2016, torej pred odobritvijo sporne brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve stroškov izvedenca dne 15. 7. 2016. 7. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da dejansko stanje glede relevantnega dejstva, ali je nasprotna stranka dala soglasje za mediacijo, od česar pa je odvisna dolžnost prosilca za BPP, da pristane na mediacijo, ostalo nepopolno ugotovljeno. Od navedene okoliščine pa je odvisno, ali je sploh izpolnjen pogoj, da je mogoče šteti, da je bila tožnici neupravičeno dodeljena brezplačna pravno pomoč, ter da jo je dolžna vrniti. Pri tem pa organ za BPP tudi ni postopal v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek in se uporablja glede vprašanj, ki jih ZBPP ne določa drugače. V skladu z ZUP mora organ stranki pred odločitvijo dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. V skladu z navedenim je zato treba stranki zagotoviti pravico do zaslišanja, do seznanitve z rezultati ugotovitvenega postopka, do navajanja dejstev, ki so v njeno korist, do predlaganja dokazov. Navedene postopkovne določbe ZUP so bile v obravnavanem primeru kršene, v posledici česar je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

8. Zaradi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem bo morala pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje upoštevajoč procesne določbe ZUP v z vezi s tem.

9. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povrnitve stroškov postopka v pavšalnem znesku, ki po določbi 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu znaša 285,00 EUR, glede na to, da je bila zadeva rešena na seji in je tožnico v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.