Jedro

Za izdajo odločbe po petem odstavku 20. člena ZBPP zadošča že, da je tožnik navedel neresničen podatek, kar je v postopku nesporno izkazano in kar je ne glede na vrednost tega premoženja podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 18. 11. 2013 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje zaradi vrnitve stvari oziroma plačila odškodnine (1. točka izreka) ter še odločil, da tožnik ne more vložiti nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči nadaljnjih šest mesecev od dne 4. 3. 2014 dalje (2. točka izreka). V obrazložitvi je organ navedel, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za v izreku opredeljeno storitev. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se po 11. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi z zakonom določeni pogoji. V zvezi z izpolnjevanjem finančnega pogoja je organ vpogledal v listine spisa ter uradne evidence. Iz listin, ki jih je tožnik priložil k prošnji, izhaja, da je tožnik v svoji prošnji navajal neresnične podatke. Tožnik je na vprašanje o lastništvu vrednostih papirjev in kapitalskih naložb odgovoril negativno. Iz vpogleda v bazo KDD pa izhaja, da je tožnik imetnik 18 vrednostnih papirjev z oznako A. Organ je zato tožnika pozval na pojasnitev, tožnik pa je izjavil, da je uslužbenki organa povedal, da ima te vrednostne papirje. Organ tej navedbi ni mogel slediti glede na podpis izjave tožnika o popolnosti in resničnosti podatkov. Skupna knjigovodska vrednost teh papirjev je na dan 30. 6. 2013 255,42 EUR, kar ni zanemarljiva vrednost. Glede na navedeno je organ zavrnil prošnjo tožnika ter še odločil o prepovedi vlaganja prošenj po petem odstavku 20. člena ZBPP.

Tožnik je v tožbi navedel, da je bil oškodovan, zato je v stiski povprašal za BPP, za katero so mu zagotovili, da pogoje izpolnjuje. Na vsa vprašanja je odgovoril iskreno in je povedal vse o svojem premoženju. Ni res, da ni povedal za delnice. Ni mu jasno, zakaj to ni bilo navedeno v izpolnjeni prošnji, ki je sploh ni dobil v roke. Pred odhodom je še vprašal, ali bi moral še kaj storiti, pa je dobil odgovor, da ne. Glede delnic, ki so jih umaknili iz borze, in njihove vrednosti ne pozna, niti kako jih prodati, že dolgo išče informacije. Pri vrednosti delnic je organ pozabil odšteti DDV, kar pa pomeni, da gre za malo denarja, ki ne zadostuje za plačilo sodnih postopkov, če pa je, pa naj se mu to javi. S svojo odločbo ga je organ spravil v zelo težek položaj, ne vidi razloga, zakaj bi ponovno čez pol leta zaprosil za BPP, ker mu bo spet zavrnjena iz istih razlogov. Če pa bi mu bila pomoč odobrena, pa bi se verjetno sklicevali, da je zadeva zastarala. Prosil je, da naj se ga ne sili, da vzame zakon v svoje roke. Smiselno je predlagal odpravo odločbe.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, organ pa je za svojo odločitev navedel pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Pravna podlaga za odločitev je peti odstavek 20. člena ZBPP, po katerem pristojni organ izda odločbo, če je prosilec v izjavi, ki je izpolnjena na obrazcu, ki je del prošnje za BPP, navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Iz dejanskega stanja, kot je razvidno iz obrazložitve odločbe in upravnih spisov, izhaja, da je v prošnji za BPP oziroma natančneje v obrazcu, ki je del prošnje, v rubriki IV. Podatki o materialnem stanju pri vprašanju lastništva vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb tožnik obkrožil NE, iz podatkov, ki jih je organ za BPP pridobil po uradni dolžnosti iz Registra KDD, pa izhaja, da je tožnik imetnik 18 vrednostnih papirjev z oznako A. Navedeni okoliščini med strankama nista sporni. Tožnik tudi sam priznava lastništvo imenovanih vrednostnih papirjev, slednje pa ne glede na okoliščine, kot jih navaja tožnik v tožbi, pomeni izpolnitev objektivnega pogoja iz petega odstavka 20. člena ZBPP, da je tožnik v svoji izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. To pa predstavlja zakonski dejanski stan, katerega posledica je izdaja negativne odločbe s sankcijo prepovedi ponovne vložitve prošnje za BPP nadaljnjih šest mesecev. ZBPP je glede tega jasen in določen ter ne predpisuje nobenih izključevalnih okoliščin za nastop te sankcije, saj razlogi, zakaj je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke, za nastop sankcije niso relevantni. Zato sodišče tožbenega ugovora, da je tožnik uslužbenki za BPP povedal za lastništvo vrednostnih papirjev, da pa izjave ni sam izpolnjeval, zaradi česar mu ni jasno, zakaj tega podatka izjava ne vsebuje, ne more upoštevati kot relevantne, zlasti ker je tožnik podpisal izjavo o svojem premoženjskem stanju pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, torej da jamči, da so podatki v izjavi pravilni in točni.

Okoliščina, da namerava tožnik vrednostne papirje, od vrednosti katerih pa je organ za BPP pozabil odšteti davek, zaradi česar je njihova vrednost še vedno prenizka za stroške sodnega postopka, prodati, na drugačno odločitev tudi ne vpliva. Za izdajo odločbe po citiranem petem odstavku 20. člena ZBPP zadošča že, da je tožnik navedel neresničen podatek, kar je v postopku nesporno izkazano in kar je ne glede na vrednost tega premoženja podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.

O morebitnih razlogih organa za BPP za zavrnitev tožnikove prošnje za BPP po izteku izrečene sankcije pa se sodišče ne bo vnaprej opredeljevalo.

Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.