Jedro

Sodišče na zahtevo upravičenca zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo njegove potrebe, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih potrdi.

II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sklepom III N 438/2019 z dne 29. 3. 2021 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se preživnina za mld. hčerko J. Š., določeno v višini 100,00 EUR na podlagi sodne poravnave št. IV P 648/2013 z dne 15. 6. 2019 v višini 100,00 EUR, nazadnje usklajena na znesek 104,98 EUR, od 3. 9. 2019, zviša na 280,00 EUR. V presežku do zahtevanih 300,00 EUR mesečne preživnine je zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o stroških nepravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da so se od zadnje določitve preživnine v letu 2019 spremenile okoliščine, pomembne pri odločanju o porazdelitvi bremena preživljanja mld. otrok med oba starša. Sodišče je pri določitvi višine preživnine upoštevalo bistveno spremenjene okoliščine in sicer dejstvo, da so se stroški preživninske upravičenke od časa določitve prvotne preživnine ne samo spremenili, ampak tudi bistveno povečali po tem, ko je pričela s septembrom 2018 obiskovati šolo. Sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da so se potrebe mld. J. zvišale na približno 480,00 EUR mesečno, med tem, ko so se povečale tudi premoženjske sposobnosti vsaj na strani matere. Po ugotovitvi, da obstajajo spremenjene okoliščine, je sodišče o višini preživninske obveznosti staršev do mld. hčerke oziroma o višini preživnine očeta, ponovno odločalo. Na podlagi določbe 197. člena DZ je sodišče prve stopnje ugotovilo spremenjene okoliščine in je nato na podlagi ugotovljenih premoženjskih sposobnosti obeh staršev in ob dejstvu, da celotno skrb za mld. otroka izvaja predlagateljica zaključilo, da znaša nova preživnina za mld. otroka, katero je nasprotni udeleženec dolžan plačevati od 3. 9. 2019 280,00 EUR mesečno.

2. Zoper takšno odločitev, vsebovano v prvem odstavku izreka sklepa podaja pritožbo nasprotni udeleženec, ki ga na pritožbeni stopnji zastopa Odvetniška pisarna A.. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter storitve bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Mnenja je, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe členov 183, 189 in 190 DZ. Člen 190 DZ namreč določa, da mora sodišče pri odmeri preživnine za otroka upoštevati koristi otroka, tako da je preživnina primerna za zagotovitev njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. V 197. členu pa je določeno, da lahko višino preživnine spremeni sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca le, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnostjo zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Mnenja pa je, da za mld. J. niso izkazane spremenjene oziroma povečane potrebe, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo le 12 % povečanje njenih stroškov za preživljanje, ko je ugotovilo, da so se njene preživninske potrebe v petih letih zvišale iz 430,00 EUR na 480,00 EUR. Mnenja je tudi, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da so se spremenile preživninske sposobnosti matere, ki je sedaj zaposlena in prejema neto plačo 750,00 EUR, poleg tega pa še otroški dodatek tako v Sloveniji kot v Nemčiji. Na drugi strani pa se preživninske sposobnosti nasprotnega udeleženca niso spremenile, saj nasprotnemu udeležencu ostaja po plačilu vseh stroškov, tudi stroškov njegovega preživljanja, le 800,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje pa pri odločanju o predlogu predlagateljice ni upoštevalo v zadostni meri, da je bil predlog podan za zvišanje preživnine, kateri pa bi bil utemeljen le ob izkazanih spremembah, torej ali povečanju potreb preživninskega upravičenca ali spremembah zmožnosti zavezanca in ne gre za prvo odločanje o določitvi preživnine. Sodišče bi moralo odločitev o predlogu sprejeti na podlagi 197. člena DZ, ne pa na podlagi odzivnosti nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je tako neutemeljeni zvišalo preživnino za 180,00 EUR. Mnenja je, da je sodišče prve stopnje v vsakem primeru previsoko določilo preživnino, saj gre le za 12 % povečanje stroškov preživljanja. Nasprotni udeleženec zato predlaga, da se določi preživnina v znesku 120,00 EUR, kolikor jo tudi plačuje prostovoljno. Predlaga, da se pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Neutemeljeno pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo člena 197 Družinskega zakonika (sprememba višine in odprava preživnine). Po tej določbi sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določene preživnine, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi izvedenega dokaznega postopka, pritožbeno nesporno ugotovilo, da so se pri mld. otroku kot upravičencu do preživnine spremenile njegove preživninske potrebe, in sicer v obdobju od sklenitve sodne poravnave v letu 2015 pa do odločanja o novi preživnini. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se preživninske potrebe mld. otroka zvišale in je to tudi utemeljilo z dejstvom, da je otrok sedaj postal starejši, da sedaj obiskuje osnovno šolo. To je sodišče prve stopnje ustrezno obrazložilo v točki 27. obrazložitve in v točki 25. obrazložitve, kjer je eksplicitno navedlo višino posameznih stroškov za preživljanje, kar se pritožbeno ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se preživninske potrebe mld. otroka iz zneska 430,00 EUR spremenile v znesek 480,00 EUR, to pa pomeni, da je sodišče prve stopnje ugotovilo osnovni pogoj iz člena 197 DZ in je zato imelo zakonska pooblastila, da je poseglo v višino preživnine, katero sta stranki dogovorili po sodni poravnavi dne 15. 6. 2015 (list. št. A5 spisa). Iz te sodne poravnave je razvidno, da znaša preživnina od 1. 6. 2015, katero je zavezan plačevati nasprotni udeleženec 100,00 EUR mesečno. Nasprotni udeleženec navaja, da sedaj plačuje 120,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da so se tudi nekoliko spremenile preživninske sposobnosti predlagateljice, to je matere mld. otroka, kar prav tako pomeni, da je sodišče prve stopnje imelo zakonsko pooblastilo, da je poseglo v že določeno preživnino, ki pa očitno, že ob določitvi preživnine ni po višini ustrezala pravnemu standardu preživnine, ki bi bila določena v otrokovo korist in bi zadovoljevala že takrat, vse njegove priznane potrebe za preživljanje.

5. Ker je tako sodišče prve stopnje imelo pooblastilo, da je poseglo v višini že določene preživnine, je nato tudi pravilno materialnopravno odločilo o sedanji višini preživnine ob uporabi člena 189 in 190 DZ. Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka tako, da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih potrebnih potreb. Temu zakonskemu standardu je sodišče prve stopnje zadostilo in je vse te potrebe otroka v sklepu ugotovilo in tudi obširno in utemeljeno obrazložilo. Sama višina ugotovljenih otrokovih potreb v znesku 480,00 EUR se pritožbeno ne izpodbija. Iz spisovnega gradiva pa izhaja, da se je nasprotni udeleženec zavezal, da bo nudil tudi še določene druge ugodnosti mld. hčeri, katerih pa glede na izjavo predlagateljice ne spoštuje in jih ne izvaja.

6. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju pravilno odmerilo višino preživnine, katero mora izvrševati vsak od staršev in je pri tem uporabilo določilo člena 189 DZ (določitev višine preživnine). Preživnina se namreč določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da imata oba zavezanca po odbitku stroškov še možnost razpolagati s približno enakim zneskom okoli 800,00 EUR, zato je nato v nadaljevanju pravilno porazdelilo preživnino med oba udeleženca, pri tem pa je pravilno upoštevalo tudi ugotovljeno dejstvo, da se nasprotni udeleženec dejansko ne ukvarja z vzgojo mld. otroka in ne sodeluje pri skrbi za mld. otroka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ostaja dejstvo, da za deklico v celoti skrbi mati, to je tako za obleko, obutev, prehrano, zdravje, šolo, prostočasne dejavnosti, počitnice medtem, ko ji oče nakloni le stike preko telefona, osebno pa le na vsake tri ali štiri mesece, poleg tega pa ne uresničuje več dogovora starša, da bosta v času stikov poskrbela vsak zase za oblačila in obutev hčerke. Ker stikov z očetom praktično nima, je breme vzgoje in oskrbe ostalo v celoti na predlagateljici in zato je sodišče prve stopnje pravilno, ob upoštevanju tudi tega dejstva nekoliko višje kot za polovico določilo preživnino nasprotnemu udeležencu, to je očetu mld. otroka.

7. Glede na obrazloženo se tako izkaže pritožba za neutemeljeno in je sodišče prve stopnje pravilno preživninsko obveznost očeta zvišalo na 280,00 EUR mesečno in je pri tem sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bodo s tako zvišano preživnino, kjer so upoštevani materini izboljšani dohodki, zvišane potrebe mld. J., pokrite njene potrebe v zadostni meri in je tako določena preživnina v skladu z načelom koristi otroka. Sodišče je še pravilno presodilo, da je na tak način še vedno pravično in pravilno porazdeljeno preživninsko breme med oba starša kot preživninska zavezanca. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da bosta tako predlagateljica kot nasprotni udeleženec glede na svoje preživninske zmožnosti tako določeno preživninsko breme preživljanja skupnega otroka zmogla brez škode za njuno lastno preživetje.

8. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in je na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo vso, v sklepu citirano materialno pravo. Pritožnik sicer v pritožbi navaja, da podaja pritožbo tudi iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka, kar pa posebej ne obrazloži in zato ta pritožbeni razlog ni podan. Sodišče druge stopnje pa ni ugotovilo tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

9. Pritožnik je sicer priglasil pritožbene stroške, ker pa s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP, vse v zvezi s členom 42 ZNP-1).