Jedro

ZVEtL v 4. členu določa, kakšen mora biti pravni naslov, in sicer med drugim določa, da gre za listino o pravnem poslu, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Predpogodba s 17. 2. 1991 glede na naziv in vsebino ne predstavlja pravnega naslova, ki bi izkazoval upravičenje do pridobitve lastninske pravice pritožnikov na spornem stanovanju. Iz vsebine pogodbe sicer izhaja, da predlagateljica in F. F. prodajata stanovanje udeležencema in višina kupnine – 117.000 DEM. Vendar iz nje ni mogoče razbrati, da prenašata lastninsko pravico na tem stanovanju, temveč da bo (v bodoče) prišlo do sklenitve nove pogodbe (ob plačilu kupnine) oziroma da je razlika kupnine predmet posebne pogodbe, po kateri bosta kupca dobila dokumente lastništva. Potrebna je bila torej sklenitev nove (kupoprodajne) pogodbe, s katero bi se prenesla lastninska pravica.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v postopek pritegnilo v I. točki izreka izpodbijanega sklepa navedene osebe. Dovolilo je vzpostavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi menjalne pogodbe s 15. 12. 1992 med A. A. in B. B. (II. točka izreka).(1) Odločilo je, da se dokonča postopek vzpostavitve etažne lastnine na stavbi z identifikacijsko številko 00 na naslovu ..., ki je povezana z zemljiško parcelo številka 8 v katastrski občini X (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je na omenjeni zemljiški parceli že vpisana nedokončana etažna lastnina na posameznih delih stavbe, navedenih v IV. točki izreka. Kot posamezne samostojne dele stavbe z identifikacijsko številko 00 (ki nastanejo iz dela stavbe z ident. št. 00-...) je določilo še v V. točki izreka navedene posamezne dele stavb. Ugotovilo je, da je lastnik posameznega samostojnega dela z ident. št. 00-38, Javni stanovanjski sklad Mestne občine L., v celoti, da sta solastnika posameznega samostojnega dela z ident. št. 00-39, C. C., do 55/100 celote in D. D., do 45/100 celote. Nadalje je ugotovilo, da sta solastnika posameznega samostojnega dela z ident. št. 00-40, E. E. in F. F., vsak do 1/2 celote (VI. točka izreka). Kot splošne skupne dele stavbe z identifikacijsko številko 00 je določilo v VII. točki izreka navedeno zemljiško parcelo, stavbo in dele stavbe ter določilo solastniške deleže vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe na splošnih skupnih delih. Odločilo je, da se pri nepremičnini s parcelno številko 8, k. o. X izvede sklep v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine.

2. Udeleženca G. G. in H. H. v pravočasni pritožbi zoper 3. alinejo VI. točke izreka kot bistveno navajata, da sta lastnika posameznega dela stavbe z ident. št. 00-40 (v nadaljevanju sporno stanovanje). Pojasnjujeta, da sta jima predlagateljica in F. F. s pisno pogodbo s 17. 2. 1991 prodala obravnavano stanovanje za 117.000,00 DEM, prodajalca sta prejela kupnino, pritožnika pa sta prevzela posest stanovanja. Prvostopenjsko sodišče je zmotno presodilo, da pritožnika nimata ustreznega pravnega naslova in da kupnina ni bila v celoti plačana. Predlagateljica je prejela celoten del kupnine, F. F. z izjemo 2.000,00 DEM prav tako. Slednji je v dopisu s 5. 5. 2015 tudi potrdil, da prodaja ni sporna. Poudarjata, da je bila pogodba realizirana, saj je bil zadržan le nepomemben del kupnine, ki bi se plačal ob prepisu. Menita, da G. G. izpolnjuje pogoje za priposestvovanje spornega stanovanja, saj ima v njem prijavljeno stalno prebivališče že od leta 1989 na podlagi podstanovalske pogodbe in od 17. 2. 1991 kot lastnik. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma podredno, njegovo spremembo, tako da se G. G. določi za lastnika spornega stanovanja.

3. Pritožba udeležencev je bila vročena predlagateljici, ki je nanjo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba udeležencev ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva je postopek po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi (Ur. l. RS, št. 45/2008, v nadaljevanju ZVEtL). Namen postopka po ZVEtL je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih zgradbah uredi (vzpostavi) v skladu s konceptom etažne lastnine. Ta postopek ni namenjen razreševanju spornih lastninskih vprašanj, niti za to ni primeren, saj se vodi po pravilih ZNP. Glede na specifično problematiko urejanja so v zakonu predvidene specialne rešitve, ki sledijo zlasti načeloma ekonomičnosti in učinkovitosti postopka.(2) Nepravdno sodišče zaradi spornih dejstev ne prekine postopka, niti jih ne rešuje samo, temveč o njih odloči v izrazito poenostavljenem postopku in sicer ob uporabi domnev iz 9. člena ZVEtL, pravila iz 11. člena ZVEtL ter na podlagi merila o bolj verjetni pravici (17. člena ZVEtL). Prav tako je postopek po ZVEtL še bolj poenostavljen in formaliziran zaradi pravila iz 4. člena. Pravni naslov po tem zakonu je namreč zgolj listina. To izključuje, da bi sodišče ugotavljalo, ali ni ob določenih pravno relevantnih dejstvih posameznik po samem zakonu pridobitelj lastninske pravice. Edina izjema velja glede priposestvovanja (6. člen ZVEtL).

6. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine. Vendar je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (25. člen ZVEtL). Zaradi odločanja na podlagi domnev, dokaznih pravil in verjetnosti odločba o vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL namreč ne postane pravnomočna, temveč lahko udeleženec, čigar pravica je ocenjena za manj verjetno, sproži pravdo ali drug ustrezen postopek.(3)

7. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da pritožnika ne razpolagata z ustreznim pravnim naslovom. ZVEtL v 4. členu določa, kakšen mora biti pravni naslov, in sicer med drugim določa, da gre za listino o pravnem poslu, s katero se v korist pridobitelja(4) in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Predpogodba s 17. 2. 1991 (priloga D27) glede na naziv in vsebino ne predstavlja pravnega naslova, ki bi izkazoval upravičenje do pridobitve lastninske pravice pritožnikov na spornem stanovanju. Iz vsebine pogodbe sicer izhaja, da predlagateljica in F. F. prodajata stanovanje udeležencema in višina kupnine – 117.000 DEM. Vendar iz nje ni mogoče razbrati, da prenašata lastninsko pravico na tem stanovanju,(5) temveč da bo (v bodoče) prišlo do sklenitve nove pogodbe (ob plačilu kupnine) oziroma da je razlika kupnine predmet posebne pogodbe, po kateri bosta kupca dobila dokumente lastništva. Potrebna je bila torej sklenitev nove (kupoprodajne) pogodbe, s katero bi se prenesla lastninska pravica.(6)

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o realizaciji pogodbe, saj pritožnika v pritožbi navajata, da je del kupnine (2.000,00 DEM) ostal neporavnan. Dopis F. F. s 5. 5. 2015 (pravilno 5. 5. 2014, priloga D 36) predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto in je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj pritožnika nista navedla opravičljivih razlogov za tako pozno navajanje (prvi odstavek 377. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).(7)

9. Glede na povedano tudi pritožbene navedbe o priposestvovanju niso utemeljene. Tudi za priposestvovanje po ZVEtL je namreč potrebno predložiti (vsaj deset let star) pravni naslov oziroma nepretrgano verigo vpisov za vsaj 10 let nazaj. Stališče teorije in prakse je, da z institutom priposestvovanja ni mogoče nadomestiti celotne (manjkajoče) verige pravnih naslovov od zemljiškoknjižnega lastnika do predlagatelja. Predlagatelj mora razpolagati s pravnim naslovom, ki izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice.(8) Takšnega pravnega naslova udeleženca nista izkazala. Zato pritožnika drugačne odločitve ne moreta doseči s sklicevanje na potrdilo o stalnem prebivališču na naslovu spornega stanovanja (D 34), ki izkazuje datum prijave 26. 6. 1989. Iz enakih razlogov tudi navedbe o plačevanju stroškov stanovanja za odločitev niso relevantne.

10. Ker pritožba ni utemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP)

11. O stroških vložene pritožbe in odgovora na pritožbo ni bilo treba odločati, ker jih pritožnika in predlagateljica niso priglasili (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Za enosobno stanovanje št. 6 v pritličju, v izmeri 38,30 m2 večstanovanjske stavbe na naslovu: ..., ID nepremičnine, s katerim je vpisana v kataster stavb: 00-39. Op. št. (2): Jure Likar, ZVEtL v praksi sodišč in predvidene spremembe zakona, Odvetnik, 2016, št. 75, str. 27. Op. št. (3): VSL sklep I Cp 833/2014 z 29. 7. 2014 in VSL sklep I Cp 1525/2014 s 3. 8. 2014. Op. št. (4): Pridobitelj je oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, tudi če niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo (3. člen ZVEtL).

Op. št. (5): V predpogodbi se predlagateljica in F. F. ne zavezujeta oddati in izročiti sporno stanovanje.

Op. št. (6): Da je bilo potrebno skleniti novo pogodbo nenazadnje izkazuje tudi overjeno pooblastilo predlagateljice z 19. 2. 1991, s katerim je odvetnico pooblastila za podpis kupoprodajne pogodbe za sporno stanovanje (priloga D 26). To pooblastilo namreč potrjuje, da do sklenitve prodajne pogodbe še ni prišlo.

Op. št. (7): primerjaj VSL sklep I Cp 1179/04 z 11. 5. 2005, VSL sklep I Cp 2028/2015 s 16. 9. 2015 in VSL sklep I Cp 1311/2012 s 16. 1. 2013. Op. št. (8): dr. Ana Božič Penko., PB 4/2013, str. 115 (VS046921), Urška Klakočar - Zupančič, ZVEtL in njegov (ne)uspeh v praksi, Pravna praksa, 2011, št. 26, str. 22. Tako tudi VSL sklep I Cp 2471/2012 z 10. 4. 2013 in VSL sklep I Cp 1858/2014 z 8. 10. 2014, ki se sklicuje tudi na Voglar, M.: ZVEtL na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), Pravosodni bilten 4/2009, str. 81.