Jedro

Ker že vplačan predujem ne zadošča za stroške izvršitelja, je sodišče prve stopnje naložilo upniku, da dodatno založi predujem v višini 98.738,00 SIT. Pri tem pa v obrazložitvi ni navedlo razlogov za svojo odločitev. Zgolj navedba sodišča, da že vplačani predujem ne zadošča za izvršiteljeve stroške in da mora zato upnik na podlagi 1. in 2. odst. 38. čl. ZIZ založiti predujem v roku, ki ga določi sodišče, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 98.738,00 SIT, ne zadostuje. Pravilnosti odmere predujma zato ni moč preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (tretjem odstavku izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 06.06.2000 za izvršiteljico imenovalo A.V. iz V. (prvi odstavek izreka), določilo, da se že dan predujem v višini 1.262,00 SIT prenakaže iz žiro računa sodišča na žiro račun izvršiteljice (drugi odstavek izreka), v tretjem odstavku izreka pa upniku naložilo, da mora v osmih dneh založiti še 98.738,00 SIT predujma. Zoper tretji odstavek navedenega sklepa se je upnik pravočasno pritožil iz razlogov bistvene kršitve določb postopka ter predlagal, da sodišče napadeni sklep v tem delu odpravi. Po mnenju upnika sodišče ne pove katera dejanja bodo še opravljena in iz kakšnih razlogov je določilo tako visoko plačilo predujma. Po prepričanju upnika je napadeni sklep nezakonit iz razloga, ker se ne da preizkusiti, saj je brez vsake utemeljitve. Pritožba je utemeljena. V 11. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. l. RS, št. 32/2000) je določeno, da sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe, vendar najmanj v višini 150 % cene storitev po tar. št. 1. Sodišče prve stopnje je upniku naložilo, da založi še 98.738,00 SIT predujma, vendar pa razlogov v zvezi s svojo oceno stroškov ni navedlo. Ugotovitev sodišča, da že vplačani predujem ne zadošča za izvršiteljeve stroške in da mora zato upnik na podlagi 1. in 2. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) založiti predujem v višini 98.738,00 SIT, ne zadostuje. Na kakšen način je sodišče odmerilo predujem, iz opisanega namreč ni mogoče razbrati. Razlogi o odločilnih dejstvih v izpodbijanem sklepu niso navedeni. Zato je podana bistvena kršitev določb izvršilnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v tem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ. Zaradi bistvene kršitve določb izvršilnega postopka je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep z dne 06.06.2000, na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, v izpodbijanem delu (tretjem odstavku izreka) razveljavilo, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ker je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo, se odločitev o upnikovih stroških pritožbe na podlagi 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pridrži za končno odločbo.