Up-45/98

15.4.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe D. S. iz I. na seji senata dne 15. aprila 1998

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba D. S. zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I K 373/97 z dne 3.10.1997 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 279/97 z dne 16.10.1997 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je dne 17.2.1998 posredoval Ustavnemu sodišču ustavno pritožbo zoper v izreku navedena sklepa.

2.Ker je bila vloga pomanjkljiva do te mere, da je ni bilo mogoče preizkusiti, je bil pritožnik z dopisom pozvan, da vlogo ustrezno dopolni.

3.Dne 10.3.1998 je pritožnik ustavno pritožbo dopolnil. V vlogi navaja, da je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani dne 3.10.1997 spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika RS (Uradni list RS, št. 63/94).

Izrečena mu je bila kazen dveh let zapora. Po njegovih navedbah sodba še ni pravnomočna. Po opravljeni glavni obravnavi mu je razpravni senat podaljšal pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Pritožnik se je na navedeni sklep pritožil, Višje sodišče v Ljubljani pa je njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Sklep višjega sodišča je po lastni izjavi prejel 17.10.1997.

Po mnenju pritožnika je izpodbijani sklep o podaljšanju pripora neupravičen, nezakonit in neustaven, saj je bila preiskava zoper njega že zaključena, poleg tega pa je je državljan Republike Slovenije, stalno zaposlen, z urejenim družinskim življenjem in stanovanjem. Meni, da mora priporni razlog ponovitvene nevarnosti temeljiti na "resni in trdni materialni osnovi" in ne na "namišljeni, neresnični, neoprijemljivi, imaginarni osnovi".

Poudarja, da je v skladu s 27. členom ustave še nekaznovan, saj obsodilna sodba še ni pravnomočna, zato se sodišče pri odreditvi pripora ne more sklicevati na ponovitveno nevarnost. Uveljavlja kršitev 16., 19., 21. in 22. člena Ustave, vendar svojih navedb konkretno ne utemeljuje.

5.Iz pripisa k dopisu je razvidno, da se pritožnik zaveda, da je zamudil rok za vložitev ustavne pritožbe. Zatrjuje namreč, da je rok zamudil zato, ker sodišče ni ravnalo v skladu s 14. členom Zakona o kazenskem postopku in ga ni poučilo o njegovih pravica. Pri tem se sklicuje na 25. člen Ustave.

6.Po prvem odstavku 52. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Pritožnik v vlogi navaja, da mu je bil izpodbijani sklep višjega sodišča vročen 17.10.1997. Glede na datum oddaje ustavne pritožbe upravi Zaporov Ljubljana (17.2.1998), je potrebno ugotoviti, da je ustavna pritožba prepozna.

7.Po tretjem odstavku 52. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku roka iz prvega odstavka istega člena.

Glede presoje o tem, kdaj gre za posebno utemeljen primer, je Ustavno sodišče sprejelo stališče (zadeva Up 10/95 z dne 6.3.1996, OdlUS V/1, zap.št. 72), da gre za presojo utemeljenosti ustavne pritožbe po vsebini.

Pritožnik je smiselno sicer vložil predlog za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe po poteku roka, vendar pa ga je utemeljil le z razlogom za zamudo roka, ki pa ne more biti relevanten za presojo posebne utemeljenosti primera.

8.Tudi v primeru, da bi pritožnikov predlog v skladu z 89. členom Zakona o kazenskem postopku (Uradni list št. 63/94) v zvezi s 6. členom ZUstS šteli za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, bi bilo potrebno ugotoviti, da je prepozen. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je potrebno vložiti v osmih dneh po prenehanju vzroka za zamudo roka. Ker je rok za vložitev ustavne pritožbe določen v zakonu, pa bi pritožnik moral izvedeti za zamudo najkasneje ob vložitvi ustavne pritožbe, to je 17.2.1998. Glede na to, da je bil domnevni predlog za vrnitev v prejšnje stanje oddan upravi zaporov 10.3.1998, je torej prepozen.

9.Ker pritožnik ni uspel s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, Ustavno sodišče pa samo tudi ni našlo vsebinskih razlogov, da bi pri prepozno vloženi ustavni pritožbi šlo za posebno utemeljen primer, je bilo potrebno ustavno pritožbo zavreči.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena in 6. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič ter člana dr. Peter Jambrek in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata

dr. Boštjan M. Zupančič