Jedro

Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, postane celotno procesno gradivo izvršilnega spisa z nadaljevanjem postopka v pravdi tudi procesno gradivo pravdnega spisa. Pravdno sodišče mora torej upoštevati in vsebinsko obravnavati trditveno in dokazno podlago strank, ki sta jo podali že v okviru izvršilnega postopka, ne glede na to, ali jih v nadaljnjem postopku še enkrat in v celoti ponovita ali ne.

Izrek

I. Pritožba zoper II. točko izreka se zavrže. II. V preostalem delu se pritožbi ugodi in se izpodbijani I. in III. točka izreka razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo : - sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 24157/2017 z dne 23. 3. 2017 (v nadaljevanju sklep o izvršbi) obdržalo v veljavi v 1. točki izreka glede zneska 2.774,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2016 do plačila in v 3. točki izreka glede izvršilnih stroškov v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 4. 2017 do plačila (I. točka izreka); - sklep o izvršbi razveljavilo v 3. točki izreka glede izvršilnih stroškov v višini 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 4. 2017 do plačila in v tem delu stroškovni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka); - toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki v roku osem dni plačati njene nadaljnje pravdne stroške v višini 322,35 EUR, pod pretnjo, da bo morala v primeru zamude plačati tudi zakonske zamudne obresti (III. točka izreka).

Pritožba in odgovor na pritožbo

2. Proti tej sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano razveljavi ter o zahtevku odloči samo ali pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka je v pravočasnem odgovoru na pritožbo primarno predlagala, da naj pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrže kot nedovoljeno, češ da jo je vložila oseba, ki nima postulacijske sposobnosti. Podredno pa je predlagala, da naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Tudi ona je priglasila stroške pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

4. Pritožba proti II. točki izreka ni dovoljena, v preostalem delu pa je utemeljena.

Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarski spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sodišče prve stopnje izda v takem postopku, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP).

Obrazložitev odločitve iz I. točke izreka (zavrženje pritožbe proti II. točki izreka izpodbijane odločbe)

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo proti II. točki izreka, saj je v tem delu v postopku uspela (glej drugo alinejo 1. točke te obrazložitve). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče njeno pritožbo proti II. točki izreka izpodbijane sodbe zavrglo (četrti odstavek 343. člena ZPP).

Odgovor pritožbenega sodišča na navedbo tožeče stranke, da je treba pritožbo zavreči v celoti

7. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je bila pritožba tožene stranke vložena po pooblaščenki, ki ni niti odvetnica, niti ni izkazano, da ima opravljen pravniški državni izpit, češ da ji morebitno potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni bilo vročeno. Zato je predlagala zavrženje pritožbe.

8. Po določbi tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni oseba iz citiranega določila, jo sodišče kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člen ZPP).

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pooblaščenka tožene stranke 16. 4. 2019 v spis vložila pooblastilo za zastopanje tožene stranke v tem postopku, vključno z vlaganjem rednih pravnih sredstev (priloga B1). K pooblastilu je priložila tudi potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (priloga B2). Na prvi strani pritožbe je tožena stranka navedla, da sta pooblastilo (in potrdilo) že v spisu. Glede na navedeno je predlog tožeče stranke, da naj se pritožba tožene stranke zavrže v celoti na podlagi drugega odstavka 89. člena ZPP, neutemeljen. K temu pritožbeno sodišče dodaja, da ZPP ne predpisuje, da je treba pooblastilo (in potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu) pooblaščenca ene stranke vročati nasprotni stranki, pač pa le, da mora pooblaščenec pooblastilo predložiti pri prvem pravdnem dejanju (prvi odstavek 98. člena ZPP).

Obrazložitev odločitve iz II. točke izreka Odgovor na pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka

10. Tožena stranka je sodišču prve stopnje očitala, da ji je kršilo pravico do kontradiktornega postopka in pravico do izjave v postopku, s tem, ko je spregledalo njeno vlogo z dne 1. 6. 2017 (list. št. 49), v kateri je tožbeni zahtevek prereka tako po temelju kot po višini. Navedla je, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe izrecno zapisalo, da je to vlogo pomotoma spregledalo. S to navedbo je tožena stranka smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je postopek v tej zadevi začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru dolžnika (sedaj tožene stranke) proti sklepu o izvršbi, je izvršilno sodišče s sklepom VL 24157/2017 z dne 21. 4. 2017 razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in odločilo, da se bo postopek nadaljeval v pravdnem postopku. Proti temu sklepu se je tožeča stranka (takrat upnik) pritožila (l. št. 19-21). Njeno pritožbo je izvršilno sodišče z dopisom z dne 23. 5. 2017 (l. št. 45) vročilo v odgovor toženi stranki. Tožena stranka je v danem roku na pritožbo odgovorila z vlogo z dne 1. 6. 2017 (l. št. 49-50). Višje sodišče v Ljubljani je nato s sklepom I Ip 1891/2017 z dne 21. 6. 2017 pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 21. 4. 2017 zavrnilo in sklep potrdilo. Tožeča stranka je nato dne 7. 7. 2017 (še pred odstopom zadeve na pravdo) vložila prvo pripravljalno vlogo brez datuma (l. št. 64-66). Ko se je postopek nadaljeval v pravdi, je sodišče prve stopnje štelo, da je tožeča stranka tožbeni zahtevek dopolnila že s to vlogo. Zato je toženo stranko opozorilo, da lahko nanjo odgovori v osmih dneh. Hkrati jo je opozorilo na posebnosti postopkov v sporih majhne vrednosti. Tožena stranka na vlogo tožeče stranke ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je nato izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo v smislu prvega odstavka 496. člena ZPP. Po napovedi pritožbe in plačilu sodne takse pa je izdelalo še sodbo s polno obrazložitvijo po 324. členu ZPP.

12. Iz 11. točke obrazložitve izpodbijane sodbe (med drugim) izhaja, da je sodišče prve stopnje ob napovedi pritožbe, torej po tem, ko je že izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo, ugotovilo, da je tožena stranka (1) 1. 6. 2017 (l. št. 49) v izvršilnem postopku vložila odgovor na pritožbo upnika zoper razveljavitveni sklep in (2) da je v tej vlogi konkretizirano ugovarjala višini tožbenega zahtevka. Ker je to vlogo spregledalo, je odločitev o višini zahtevka nepravilno oprlo na domnevo o neprerekanih dejstvih. Zapisalo je še, da bi morala tožeča stranka, upoštevajoč vlogo tožene stranke z dne 1. 6. 2017, za utemeljenost tožbenega zahtevka navesti, koliko je znašala cena odpadkov ter kako se je cena oblikovala in zviševala, in dokazati, da je upravičena do višjega plačila, kot to izhaja iz 2. člena Aneksa.

13. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, postane celotno procesno gradivo izvršilnega spisa z nadaljevanjem postopka v pravdi tudi procesno gradivo pravdnega spisa. Pravdno sodišče mora torej upoštevati in vsebinsko obravnavati trditveno in dokazno podlago strank, ki sta jo podali že v okviru izvršilnega postopka, ne glede na to, ali jih v nadaljnjem postopku še enkrat in v celoti ponovita ali ne. Ker sodišče prve stopnje vloge tožene stranke z dne 1. 6. 2017 ni upoštevalo pri odločanju, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

14. Pritožbeno sodišče ugotovljene kršitve glede na njeno naravo ne more odpraviti samo. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijani sodbi štelo, da tožena stranka tožbenega zahtevka po višini ni prerekala. Zato višine tožbenega zahtevka ni presojalo, kljub temu, da je tožena stranka v vlogi z dne 1. 6. 2017 tožbenemu zahtevku ugovarjala tudi po višini. Ta vloga tožene stranke tožeči stranki tudi ni bila vročena v odgovor, čeprav bi ji morala biti. Tožeča stranka tako ni imela možnosti, da bi se do ugovorov tožene stranke opredelila oziroma da bi navedla dejstva in dokaze, ki jih je v 11. točki izpodbijane sodbe izpostavilo sodišče prve stopnje. Procesno gradivo in trditvena podlaga pravdnih strank glede višine tožbenega zahtevka sta ostala povsem neizčrpana. Postopkovnih kršitev zato pritožbeno sodišče kljub pooblastilu v 354. členu ZPP ne more odpraviti samo. Če bi tako ravnalo, bi pravdnima strankama odvzelo pravico do pritožbe. Z razveljavitvijo izpodbijane sodbe v I. in III. točki izreka in vrnitvijo zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje, tudi ne bo hujše kršena pravica strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Postopek od vložitve predloga za izvršbo do izdaje izpodbijane sodbe, je sicer trajal približno eno leto in pet mesecev, vendar je treba pri tem upoštevati, da je že v okviru izvršilnega postopka bila zadeva obravnavana na pritožbeni stopnji. Tudi zaradi tega se je čas odločanja nekoliko podaljšal. Vendar pa gre še vedno za časovni okvir, ki je sprejemljiv.

Sklepno

15. Glede na zgornje razloge je pritožbeno sodišče pritožbi proti I. in III.1 točki izreka ugodilo, izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

16. Ker je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo že iz zgoraj navedenega pritožbenega razloga, se do drugih pritožbenih očitkov ni opredeljevalo.

17. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje vlogo tožene stranke z dne 1. 6. 2017, ob smiselni uporabi 452. člena ZPP, vroči tožeči stranki v odgovor in nadaljuje postopek skladno z določili ZPP.

18. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo glede glavne stvari, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Razveljavitev odločitve o stroških postopka je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari.