Jedro

Za spor iz avtorskih pravic gre takrat, ko se zatrjuje, da je razlog za uveljavljanje tožbenega zahtevka v kršitvi avtorske pravice.

Toženec je s svojim posredovanjem dosegel, da je tožniku propadel načrtovani in že sklenjeni posel, s katerim bi sicer res izkoristil svoje avtorsko delo. Toda s tem toženec ni posegel v samo tožnikovo avtorsko pravico. To bi se zgodilo le, če bi bili novi pogodbi sklenjeni in bi toženec uporabil (zlorabil) tožnikovo avtorsko delo kot svoje.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ob vnovičnem sojenju o še nepravnomočno razsojenem delu zahtevka razsodilo, da mora toženec plačati tožeči stranki 3.649,90 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.6.1988 dalje in mu povrniti pravdne stroške. Ugotovilo je, da je tožnik 21.10.1987 kot avtor krmilnega sistema X. sklenil pogodbo X-1 z OZ P. (v tej pravdi poprej prvo toženo stranko) za trženje tega sistema in drugo in tako postal njen kooperant. Slednja je 29.3.1988 sklenila s K. D. pogodbi št. 276/88 in 276a/88 o dobavi opreme X. Ti pogodbi sta pogodbenika 23.5.1988 sporazumno razveljavila, kar je s svojim vplivom pri OZ P. dosegel toženec - prav tako njen kooperant. Tožnik je opremo za propadli posel že pripravil in tako mu je ostala doma neizkoriščena. Prisojeni znesek pomeni njeno vrednost. Pritožbeno sodišče je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Toženec je vložil revizijo in navedel pri označbi spora "zaradi varstva avtorske pravice in zaradi plačila 3.649,90 SIT". Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka je v odgovoru na revizijo predvsem predlagala njeno zavrženje, ker iz vsebine spisa in revizije same sledi, da gre za odškodninsko zadevo in ne za avtorski spor.

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če presega vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe 1,000.000 tolarjev (drugi odstavek 367. člena). Vendar je bilo treba glede na navedbo (pritožbenega sodišča in toženca v reviziji) spornega predmeta "zaradi plačila 3.649,90 SIT in varstva avtorske pravice" in vsebine spora med strankama, ki je predmet revizijskega postopka, preizkusiti, ali ne gre nemara za spor iz avtorske pravice, ko je revizija vselej dovoljena (3. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP).

Za spor iz avtorskih pravic gre takrat, ko se zatrjuje, da je razlog za uveljavljanje tožbenega zahtevka v kršitvi avtorske pravice. Tako prej veljavni Zakon o avtorski pravici (Uradni list SFRJ, št. 19/78, 24/86 in 21/90 - ZAP) kakor tudi sedaj veljavni Zakon o avtorski pravici in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95 in 9/01 - ZASP) nudita varstvo avtorske pravice in povračilo škode tistemu, čigar materialna ali moralna avtorska pravica je kršena (95. člen ZAP), oziroma tistemu, čigar pravice iz tega zakona (ZASP) so bile kršene (prvi odstavek 164. člena ZASP). V tej pravdni zadevi, ki sta se jo poleg sedanjega toženca - revidenta udeleževali kot prva in druga toženka tudi OZ P. in U. v L., je bilo proti vsem trem tožencem poleg drugega ugodeno tožbenemu zahtevku, s katerim se jim prepoveduje kršenje tožnikovih materialnih in moralnih avtorskih pravic, zlasti izkoriščanje in trženje avtorskega dela sistema operativnega planiranja in krmiljenja X. V preostalem še odprtem tožbenem zahtevku, ki je predmet tega revizijskega postopka, pa gre po tožbenih trditvah in dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč (na katere je vezano revizijsko sodišče, tretji odstavek 370. člena ZPP) za to, da je toženec s posredovanjem pri OZ P. dosegel razveljavitev dveh pogodb med njo in podjetjem K., na podlagi katerih bi tožnik načrtoval in izdelal program po svojem avtorskem delu. Iz nadaljnjih trditev in ugotovitev sledi, naj bi bili med omenjenima pogodbenikoma sklenjeni novi pogodbi, na podlagi katerih bi program krmiljenja izdelal toženec, vendar teh pogodb K. ni podpisala niti ni bila pogodba realizirana. Tako se ni mogoče strinjati s povzetkom prvostopenjske sodbe, da tožnik uveljavlja povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi kršitve avtorskih pravic.

V tem dogajanju namreč ni mogoče zaslediti kakšne kršitve avtorske pravice. Zgodilo se je to, da je toženec s svojim posredovanjem dosegel, da je tožniku propadel načrtovani in že sklenjeni posel, s katerim bi sicer res izkoristil svoje avtorsko delo. Toda s tem toženec ni posegel v samo tožnikovo avtorsko pravico. To bi se zgodilo le, če bi bili novi pogodbi sklenjeni in bi toženec uporabil (zlorabil) tožnikovo avtorsko delo kot svoje. Do tega pa, kot rečeno, ni prišlo. Tudi tožbeni zahtevek sam oziroma sodbeni izrek sta povsem odškodninske narave - povračilo škode, ki je tožniku nastala s tem, da je med pripravljalnimi dejanji za izvedbo sklenjenega pa potem izjalovljenega posla nabavil različno opremo, ki mu je ostala neizkoriščena. Upoštevaje torej zatrjevano in ugotovljeno dejansko stanje in tožbeni oziroma sodbeni izrek nikakor ni mogoče uvrstiti tu obravnavanega spora med spore iz avtorske pravice po 3. točki tretjega odstavka 367. člena ZPP. Potemtakem ne gre za spor, v katerem je revizija vselej dovoljena. Tožnikovo stališče v odgovoru na revizijo je torej pravilno.

Spričo povedanega je bilo treba ob preizkusu dovoljenosti revizije ugotoviti, ali gre za premoženjski spor in ali vrednost izpodbijanega (v tem primeru celotnega) dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 tolarjev (drugi odstavek 367. člena ZPP). Ker je postavljen denarni zahtevek, je na dlani, da gre za premoženjski spor, prisojeni znesek pa ne presega meje, postavljene za dovoljenost revizije. Ta je bila torej vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 374. člena ZPP). Zato je moralo sodišče nedovoljeno revizijo zavreči (377. člen ZPP).

Odločitev o revidentovih revizijskih stroških je zajeta z izrekom o zavrženju revizije (prvi odstavek 165. in prvi odstavek 154. člena ZPP). Odločitev o revizijskih stroških tožeče stranke pa temelji na prvem odstavku 155. člena ZPP. Navedbe v odgovoru na revizijo niso bile takšne, da bi prispevale k razjasnitvi zadeve. Ni šlo torej za potrebne stroške.