Jedro

Tožena stranka se ne more sklicevati na Navodilo za razvrščanje blaga v carinsko tarifo, saj v času odločanja organa prve stopnje še ni bilo izdano, kar pomeni, da tudi ni moglo veljati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 325/99-10 z dne 23.11.2001.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbi tožeče stranke in na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) odpravilo odločbo tožene stranke z dne 27.10.1999 ter zadevo na podlagi 2. odstavka 60. člena ZUS vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice S. z dne 13.11.1996, s katero je ta naložila tož-eči stranki plačilo manj plačane carine v znesku 58.080,00 SIT za blago, uvoženo po enotni carinski listini z dne 22.3.1996 (v nadaljevanju ECL) Carinske izpostave T.S. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je bilo blago (solata), ki ga je tožeča stranka uvozila za prejemnika M. d.o.o, L., uvrščeno v tarifno oznako 0705 11 900 s carinsko stopnjo 20% (pravilno 13%). Ob naknadni kontroli pa je bilo ugotovljeno, da bi morali solato pravilno uvrstiti v tarifno oznako 0705 29 00, s carinsko stopnjo 27%, zato je Carinarnica S. tožeči stranki naložila plačilo manj plačane carine za blago uvoženo po navedeni ECL. Tožeči strank-i pred izdajo prvostopenjske odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (8. člen ZUP). Po mnenju sodišča uvožena solata ne sodi v tarifno oznako 0705 29 00 s carinsko stopnjo 27%. Šele Navodilo za razvrščanje blaga v carinsko tarifo (Uradni list RS, št. 77/99, v nadaljevanju Navodilo) s temeljnimi pravili za uporabo harmoniziranega sistema (HS) nomenklature carinske tarife (oddelek II,7. poglavje), podrobneje razčlenjuje tarifno oznako 0705.29-, ki jo kot podlago za odločitev (da sodi solata "escarol" v tarifno oznako 0705 29 000, s carinsko stopnjo 27%) navaja tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki pa je bila prvič objavljena v Uradnem listu RS, št. 77/99 dne 22.9.1999. Zato je moralo sodišče tožbi ugoditi in zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek, saj se tožena stranka pri svoji odločitvi ne more sklicevati na predpise, ki niso v veljavi v času odločanja upravnega organa prve stopnje.

Tožena stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. V pritožbi podrobno navaja podatke o imenih vrtnin iz Kataloga vodnika za prodajalca družbe S.D. in iz Kataloga semen družbe S.L. in dodaja, kaj vse je potrebno poznati, da se blago pravilno uvrsti v kombinirano nomenklaturo carinske tarife. Za uvrstitev "solate escarol" sta bili v letu 1996 v Uredbi o spremembi kombinirane nomenklature carinske tarife (Uradni list RS, -št. 75/95) možni dve tarifni podštevilki na prvi ravni razčlenitve: solata (latucca sativa) ali radič (cichorium spp.). Glede na latinsko ime blaga "cichorium endivia " se na prvi ravni razčlenitve blago uvrsti pod "radič", kjer je delitev na drugi ravni: 0705 21 000-radič in 0705 29 000-drug. Z uporabo temeljnega pravila za uporabo kombinirane nomenklature carinske tarife (pravilo 6) je treba blago "cichorium endivia" uvrstiti v tarifno številko 0705 29 000, saj je v -tarifni številki 0705 21 000 zajet samo radič (cichorium intybus var.

foliosum). Ne drži trditev prvostopnega sodišča, da je mogoče zadevno blago uvrstiti v tarifno oznako 0705 29 000 šele na podlagi Navodila.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo. Še vedno ji niso bili dostavljeni katalogi proizvajalcev, zato ne more učinkovito odgovoriti na pritožbo. Iz dejanskega stanja ni jasno razvidno, ali gre pri uvozu za solato ali radič. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 62. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št 1/95, 28/95, 32/99, 40/99, v nadaljevanju CZ) lahko carinski organ na podlagi lastne pobude ali na zahtevo deklaranta preveri carinsko deklaracijo tudi po prepustitvi blaga, do poteka rokov iz 9. člena tega zakona (v roku treh let).

Kot izhaja iz podatkov v upravnem in sodnem spisu, je v obravnavani zadevi carinski organ pri naknadni kontroli ugotovil, da ocarinjeno blago ni uvrščeno v pravilno tarifno številko določene tarifne oznake. Zato je, po uvrstitvi uvoženega blaga v drugo tarifno številko, naknadno obračunal razliko v carini po drugi carinski stopnji. Carinske stopnje, po katerih se plačuje carina pri uvozu blaga na carinsko območje Republike Slovenije, so določene v carinski tarifi, ki je sestavni del Zakon o carinski tarifi (Uradni list RS 74/95). Po Uredbi o spremembi kombinirane nomenklature carinske tarife, na kateri temelji carinska tarifa in je veljala v času odločan-ja prvostopnega organa, sta bila v tarifno oznako 0705, z različnimi tarifnimi številkami, razvrščena solata in radič. Uredba pri tarifni številki 0705 29 00, kamor je uvrščen radič-drug, ne navaja, katere vrste radiča šteje pod to tarifno številko. Šele Navodilo za razvrščanje blaga v carinsko tarifo, ki pa v času odločitve prvostopnega upravnega organa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, še ni bilo sprejeto, navaja, katere vrste radiča vključuje navedena tarifna številka (med nj-imi tudi eskacol radič-cichorium endivia var. latifolia, za katerega naj bi, po mnenju tožene stranke, šlo v obravnavanem primeru). Sestavni del Navodila pa so tudi temeljna pravila za uporabo in način razvrščanja blaga v harmonizirano nomenklaturo carinske tarife, na katera se tudi sklicuje tožena stranka. Zato je, po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je odpravilo odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek in za takšno odločitev navedlo pravilne razloge.

Glede na navedeno, na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne more vplivati pritožbeni ugovor, ki se nanaša na uporabo predpisov pri uvrstitvi zadevnega blaga v tarifno oznako.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo, na podlagi 73. člena ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.