Jedro

Odbor za razlago KPDZSVS je na seji 24. 9. 2013 sprejel naslednjo razlago določil (objavljeno v Ur. l. RS, št. 99/2013): do solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni je upravičen delavec, ki je tri mesece ali več začasno nezmožen za delo in zaradi tega odsoten z dela; začasno nezmožnost za delo je delavec dolžan izkazati s potrdilom o začasni odsotnosti, izdanim s strani pristojnega zdravnika; pravice ni mogoče dodatno pogojevati z vrsto bolezni, zaradi katere je delavec nezmožen za delo, saj gre izključno za strokovno presojo zdravnika. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo zavezujočo naravo razlage in upoštevaje dejstvo, da tožnica ni bila v bolniškem staležu tri mesece (temveč od 3. 4. 2023 do 30. 6. 2023) utemeljeno zaključilo, da ji solidarnostna pomoč ne pripada.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 1.427,92 EUR z obrestmi od 3. 8. 2023 do plačila. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo 101. člen KPDZSVS. Tožnica je ugovarjala razlagi, ki jo je glede citiranega določila sprejel Odbor za razlago KPDZSVS dne 24. 9. 2013. Sklicevala se je na judikat Pdp 122/1998, iz katerega izhaja, da sodišče ni dolžno upoštevati mnenj glede uporabe konkretnih določb, temveč mora ob pravilni uporabi materialnega prava samo pravično razsoditi. Ta sodna praksa ni bila presežena, zato nasprotno prvostopenjsko stališče pomeni kršitev tožničine ustavne pravice do enakega obravnavanja. Sodišče ni navedlo sodne prakse, s katero naj bi bila stališča iz judikata Pdp 122/1998 presežena, zato je storilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zgolj dva manjkajoča dneva bolniške odsotnosti ne smeta biti razlog za zavrnitev zahtevka. Tožnico je odklonitev solidarnostne pomoči še toliko bolj prizadela, ker je epileptik, za delo administratorke pa prejema celo doplačilo k osnovni plači. O navedenem sodišče ni izvajalo dokazov.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Na podlagi 101. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (KPDZSVS) pripada v primeru daljše bolezni delavcu oziroma njegovi družini solidarnostna pomoč v višini ene povprečne neto plače v gospodarstvu RS za pretekle tri mesece. V 13. členu Aneksa h KPDZSVS (Ur. l. RS, št. 40/2012) je določen dodatni pogoj, da je do izplačila solidarnostne pomoči upravičen delavec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače.

5.Odbor za razlago KPDZSVS je na seji 24. 9. 2013 sprejel naslednjo razlago zgoraj citiranih določil (objavljeno v Ur. l. RS, št. 99/2013): do solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni je upravičen delavec, ki je tri mesece ali več začasno nezmožen za delo in zaradi tega odsoten z dela; začasno nezmožnost za delo je delavec dolžan izkazati s potrdilom o začasni odsotnosti, izdanim s strani pristojnega zdravnika; pravice ni mogoče dodatno pogojevati z vrsto bolezni, zaradi katere je delavec nezmožen za delo, saj gre izključno za strokovno presojo zdravnika. Odbor je to razlago sprejel na podlagi 11. točke I. dela KPDZSVS, ki določa, da je razlaga posameznih določb kolektivne pogodbe obvezna za vse uporabnike pogodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo zavezujočo naravo razlage in upoštevaje dejstvo, da tožnica ni bila v bolniškem staležu tri mesece (temveč od 3. 4. 2023 do 30. 6. 2023) utemeljeno zaključilo, da ji solidarnostna pomoč ne pripada.

6.Pritožba potrjuje kot nesporno, da tožničina bolniška odsotnost ni trajala tri mesece. To pomeni, da jasno določeni pogoj za solidarnostno pomoč ni bil izpolnjen. Pritožba zato sodišču prve stopnje neutemeljeno očita neupoštevanje dejstva, da sta tožnici do izpolnitve pogoja zmanjkala le dva dneva bolniške odsotnosti, ter neupoštevanje drugih osebnih okoliščin (da je epileptik, da za delo administratorke prejema doplačilo k osnovni plači).

7.S sklicevanjem na judikat Pdp 122/98 (pravilno: Pdp 112/98) se pritožba neutemeljeno zavzema, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati razlage Odbora za razlago KPDZSVS, temveč o sporu odločiti sámo, ob pravilni uporabi materialnega prava. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, je bil citirani judikat sprejet 31. 8. 2000, torej pred sprejemom zavezujoče razlage kolektivne pogodbe z dne 24. 9. 2013. Glede na navedeno je stališče iz citiranega judikata, "da je treba glede časovnega trajanja 'daljše bolezni' izhajati iz konkretnega življenjskega primera in zato poleg podatkov o trajanju bolniškega staleža (dva meseca in pol) upoštevati tudi stanje bolezni pred hospitalizacijo", v izpodbijani sodbi pravilno označeno za preseženo. V okvir materialnega prava, ki ga je bilo sodišče prve stopnje dolžno uporabiti, spada tudi razlaga 101. člena KPDZSVS, zato pritožnica napačno navaja, da ji je bila z uporabo te razlage kršena ustavna pravica do enakega obravnavanja.

8.Pritožba neutemeljeno uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bila podana zato, ker sodišče prve stopnje ni navedlo sodne prakse, s katero naj bi bila presežena stališča iz judikata Pdp 112/98. Razlog za to, da stališč iz citiranega judikata v tem sporu ni mogoče uporabiti, ni spremenjena sodna praksa, temveč kasneje sprejeta zavezujoča razlaga 101. člena KPDZSVS. V izpodbijani sodbi je to ustrezno pojasnjeno, zato uveljavljana postopkovna kršitev ni podana.

9.Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je bil pojem daljše bolezni podobno opredeljen tudi v Razlagi Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 81/2000) in se sklicevalo na judikat Pdp 1632/2002. Pritožba navaja, da se citirani judikat z vprašanjem upoštevanja obvezne uporabe razlage kolektivne pogodbe ne ukvarja. Navedeno drži, saj 10. člen KPND obvezne uporabe razlage kolektivne pogodbe ne predvideva. To pa je tudi ključna razlika s KPDZSVS, ki v 11. točki I. dela predpisuje, da je razlaga določb kolektivne pogodbe, ki jo sprejme Odbor za razlago KPDZSVS, obvezna za vse uporabnike kolektivne pogodbe.

10.Ker v pritožbi navedeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo (353. člen ZPP).