Jedro

V izvršilnem postopku je obseg ugotavljanja odgovornosti organizacije za plačilni promet za škodo upniku omejen na neupravičeno neodtegnjene in neizplačane zneske iz sklepa o izvršbi (in ne vključuje tudi ugotavljanja odgovornosti za morebitno nepravočasno odtegnitev zneskov), končni obseg te pravno priznane škode pa je mogoče določiti šele po sporočilu OPP, da je (bodisi uspešno bodisi neuspešno) zaključila z izvrševanjem sklepa o izvršbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Pristojnost za odločanje v tej izvršilni zadevi je bila prenesena z Višjega sodišča v Kopru na Višje sodišče v Ljubljani s sklepom podpredsednice Vrhovnega sodišča RS Su 184/2017 z dne 20. 1. 2017. 2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek zoper dolžnico (I. točka izreka), ugodilo ugovoru dolžničinega dolžnika Banka X d.d. z dne 23. 3. 2016 in sklep z dne 24. 2. 2016 razveljavilo ter predlog z dne 15. 10. 2015 zavrnilo (II. točka izreka), ter upniku naložilo, da mora dolžničinemu dolžniku Banki X d.d. v roku 8. dni povrniti 30,00 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

3. Upnik je zoper II. in III. točko izreka tega sklepa vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Meni, da je v predlogu zoper dolžničinega dolžnika pojasnil višino svoje terjatve, ki ne predstavlja zakonskih zamudnih obresti zaradi prepoznega plačila. Če v izvršilnem postopku od dolžnikovega dolžnika zaradi opustitve plačila ne bi bilo mogoče iskati tudi zakonskih zamudnih obresti, kar pa ne drži, bi bil upnikov predlog pač le delno utemeljen. V nadaljevanju opisuje, zakaj dolžničin dolžnik sklepa o izvršbi ni realiziral tako, kot bi ga moral. Navaja, kolikšno je bilo stanje denarnih sredstev na dolžničinih računih na določene dni v letu 2015 in koliko je bilo tedaj rubljivih sredstev glede na omejitve izvršbe iz 102. člena ZIZ ter koliko zneskov je tedaj dolžničin dolžnik odtegnil in nakazal upniku, koliko pa bi jih bil moral. Dolžničinemu dolžniku očita obremenitev dolžničinega računa za njegove stroške za sprejem in obdelavo sklepa o izvršbi. Vztraja pri stališču, da je dolžničin dolžnik odgovoren za opustitev odtegnitve določenih zneskov. Opozarja, da so nepomembne ugotovitve sodišča prve stopnje glede dolžničinih dvigov v določenem obdobju, saj dolžničinemu dolžniku ni očital, da je dolžnici dopustil prekomerno razpolaganje z denarnimi sredstvi, temveč nepravilno realizacijo sklepa o izvršbi. Poudarja, da je bil njegov predlog zoper dolžničinega dolžnika ob vložitvi 15. 10. 2015 utemeljen, zato je po utesnitvi predloga zoper njega upravičen do priglašenih stroškov. Kot je poudaril že v odgovoru na ugovor, se dolžničin dolžnik ne more sklicevati na kasnejše plačilo v višini 29,44 EUR z dne 12. 1. 2016, saj je tedaj prenakazal dolžničina tedaj razpoložljiva denarna sredstva, s katerimi upnikova terjatev do dolžnice ni bila poplačana. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani del sklepa razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki naj dolžničinemu dolžniku naloži tudi plačilo upnikovih pritožbenih stroškov v 8 dneh od njegove prejema prvostopnega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Dolžničin dolžnik v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno in izpodbijani del sklepa potrdi ter upniku naloži v plačilo izvršilne stroške dolžničinega dolžnika z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

7. ZIZ odgovornost organizacije za plačilni promet (v nadaljevanju: OPP) za pravilno izvrševanje sklepov o izvršbi ureja v 147. členu, pri čemer se v prvem odstavku tega člena glede odgovornosti za opuščeni rubež, prenos in izplačilo zapadlih zneskov sklicuje na smiselno uporabo določb prvega do vključno tretjega odstavka 134. člena ZIZ (o odgovornosti delodajalca za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov), pri odgovornosti za škodo v drugem odstavku 147. člena ZIZ pa posebej predpisuje tudi odgovornost OPP za škodo, ki je upniku nastala zato, ker OPP ni ravnala po sklepu o izvršbi oziroma je kršila določbe ZIZ o posredovanju podatkov, vrstnem redu, obsegu in načinu poplačila obveznosti iz sklepa o izvršbi. Ob primerjavi posebej predpisane odgovornosti za škodo OPP in delodajalca oziroma navadnega dolžnikovega dolžnika (primerjaj drugi odstavek 147. člena ZIZ in četrti odstavek 134. člena ZIZ) je mogoče ugotoviti, da se od OPP pri izvrševanju sklepov o izvršbi pričakuje večja skrbnost kot od delodajalca oziroma navadnega dolžnikovega dolžnika, in sicer t. i. skrbnost dobrega strokovnjaka (primerjaj drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Vendar pa je ob tem treba poudariti, da izvršilni postopek ni namenjen ugotavljanju odškodninske odgovornosti izvrševalcev sklepa o izvršbi zaradi nepravilnosti pri njihovem izvrševanju (to je v pristojnosti pravdnega sodišča - primerjaj četrti odstavek 134. člena ZIZ in drugi odstavek 147. člena ZIZ), temveč je izvršilno sodišče pristojno le za to, da izvrševalcem sklepov o izvršbi naloži plačilo neodtegnjenih in neizplačanih zneskov po sklepih o izvršbi (prvi odstavek 134. člena ZIZ oziroma prvi odstavek 147. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 134. člena ZIZ).

8. Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijani odločitvi na podlagi zaključka, da je dolžničin dolžnik (OPP) izvedel rubež, prenos in izplačilo zapadlih zneskov po sklepu o izvršbi, vendar z zamudo. Ta zaključek je sodišče prve stopnje poleg sklicevanja na priznanje dolžničinega dolžnika o izvrševanju sklepa o izvršbi z zamudo sicer oprlo tudi na pravno nepomembno ugotovitev, da dolžnica v kritičnem obdobju razen dveh dvigov ni razpolagala z denarnimi sredstvi na svojih dveh transakcijskih računih, vendar pa izpodbijani odločitvi zaradi te nepomembne ugotovitve še nista nepravilni.

9. Iz upnikovih navedb v pritožbi in med postopkom je razvidno, da si odgovornost OPP za pravilno izvrševanje sklepov o izvršbi tolmači tako, da lahko v izvršilnem postopku od OPP že med samim izvrševanjem sklepov o izvršbi dokazuje in zahteva povrnitev vse škode, ki naj bi mu nastala zaradi nepravilnosti pri njihovem izvrševanju. Takšno stališče je po oceni višjega sodišča napačno, kajti v izvršilnem postopku je obseg ugotavljanja odgovornosti OPP za škodo upniku omejen na neupravičeno neodtegnjene in neizplačane zneske iz sklepa o izvršbi (in ne vključuje tudi ugotavljanja odgovornosti za morebitno nepravočasno odtegnitev zneskov), končni obseg te pravno priznane škode (prvi odstavek 134. člena ZIZ omenja vse zneske) pa je mogoče določiti šele po sporočilu OPP, da je (bodisi uspešno bodisi neuspešno) zaključila z izvrševanjem sklepa o izvršbi (v konkretnem primeru je dolžničin dolžnik sodišče obvestil o dokončni izvršitvi sklepa o izvršbi šele 23. 1. 2017). Ker je iz podatkov spisa razvidno, da je upnik vložil predlog za izvršbo iz naslova odgovornosti za opuščeno odtegnitev na podlagi 147. člena v zvezi s 134. členom ZIZ že dne 15. 10. 2015, ko je bil dolžničin dolžnik (OPP) šele na začetku izvrševanja sklepa o izvršbi, bi torej sodišče prve stopnje njegov predlog lahko zavrnilo kot neutemeljen že tedaj in iz tega razloga, ne pa šele ob odločanju o ugovoru dolžničinega dolžnika.

10. Ker pritožbeni razlogi glede na navedeno niso pravno pomembni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Glede na to, da je odgovor na pritožbo le fakultativna procesna vloga, v konkretnem primeru pa dolžničin dolžnik z vložitvijo te vloge ni posebej pripomogel k rešitvi obravnavane pritožbe, je višje sodišče odločilo, da dolžničin dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena in 155. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).