Jedro

Institut dopuščene revizije je bil uveden z novelo ZPP, ki je pričela veljati 1. 10. 2008. Prehodna določba drugega odstavka 130. člena novele predpisuje, da se postopek v zadevah, v katerih je bila pred njeno uveljavitvijo na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, nadaljuje po dosedanjih predpisih.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je dolžan A. V. pod pretnjo denarne kazni v času kurilne sezone zapirati okna v kleti pod stanovanjem tožnice S. V. v stanovanjski hiši ... Drugostopenjsko sodišče je tako sodbo potrdilo.

2. Toženec je zoper sodbo pritožbenega sodišča na Vrhovno sodišče 4. 2. 2009 vložil predlog za dopustitev revizije.

3. Vrhovno sodišče je toženčev predlog za dopustitev revizije obravnavalo kot revizijo in jo odstopilo stvarno pristojnemu sodišču, ki je izdalo prvostopenjsko sodbo.

4. Revizija je prepozna.

5. Institut dopuščene revizije je bil uveden z novelo Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki je pričela veljati 1. 10. 2008 (v nadaljevanju ZPP-D). Prehodna določba drugega odstavka 130. člena novele predpisuje, da se postopek v zadevah, v katerih je bila pred njeno uveljavitvijo na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, nadaljuje po dosedanjih predpisih. Prav tak je konkreten primer: sodišče prve stopnje je sodbo, s katero se je postopek na prvi stopnji končal, izdalo 16. 6. 2008. To pomeni, da toženec predloga za dopustitev revizije sploh ni mogel vložiti, pač pa je lahko vložil le revizijo. Zato je Vrhovno sodišče predlog obravnavalo kot revizijo.

6. Revizija se po določbi 373. člena ZPP vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje. Rok za njeno vložitev je določen v prvem odstavku 367. člena ZPP in znaša 30 dni od vročitve prepisa drugostopenjske sodbe. Toženec je drugostopenjsko sodbo prejel 5. 1. 2009. Rok za vložitev revizije je tako potekel 4. 2. 2009. Toženec je revizijo (ki jo je sam poimenoval kot predlog za dopustitev revizije) sicer vložil pravočasno, saj jo je oddal priporočeno na pošto zadnji dan roka. Toda naslovil jo je na nepristojno (Vrhovno) sodišče. Pristojnemu (prvostopenjskemu) sodišču je bila revizija vročena šele 6. 2. 2009, torej po izteku za to procesno dejanje zakonsko določenega roka.

7. Vložitve revizije toženca na Vrhovno sodišče ni mogoče pripisati očitni pomoti njegovega pooblaščenca. Določba drugega odstavka 130. člena ZPP-D je jasna, toženčev predlog, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti, pa kaže na zmotno stališče, da tudi za to zadevo že velja ureditev revizijskega postopka, ki jo je uvedla novela ZPP-D. 8. Vrhovno sodišče je zato skladno z določbo 377. člena ZPP toženčevo revizijo kot prepozno zavrglo.