Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob ugotovitvi, da bi iz ene rastline pridobil 40 g uporabne konoplje, kar je potrdila tudi pritegnjena izvedenka, je sodišče izračunalo, da bi iz 43 rastlin lahko pridobil 1720 g uporabne konoplje, kar bi ob njegovem zatrjevanju, da je dnevno porabil po 5 g konoplje zadostovalo za 344 dni. Še približno za 48 dni pa bi zadostovala že posušena konoplja v teži 239,1 g. Na podlagi teh ugotovitev je utemeljeno sklepalo, da gre za takšne količine, ki presegajo običajno porabo odvisnika od konoplje, še posebej zato, ker je obtoženec v obravnavanem času že čakal na poziv za prestajanje kazni zapora in je vedel, da je vnos konoplje v zapor prepovedan. Zato je izkustveno sprejemljivo in razumno zaključilo, da je obtoženec konopljo gojil (kar je kaznivo že samo po sebi), zato da bi jo prodajal in da je z namenom prodaje tudi hranil 239,1 g že posušene konoplje. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je s sodbo obtožencu izrečena kazen zapora za kaznivo dejanje, ki ga je storil v mesecu februarju 1997 leta. V vmesnem obdobju do obravnavanega kaznivega dejanja ni storil novega kaznivega dejanja. Od storitve obravnavanega kaznivega dejanja je preteklo skoraj že štiri leta. V spisu ni podatka, da bi obtoženec po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja storil novo kaznivo dejanje. Za obtoženca je zato moč zagovarjati pozitivno prognozo, še posebej, ker je bil v času obravnavanega kaznivega dejanja hud odvisnik, med drugim tudi od trdih drog. Za zadovoljevanje te odvisnosti so potrebna znatna finančna sredstva in je bila tako očitno ravno s tem pogojena obtoženčeva storitev obravnavanega kaznivega dejanja. V spisu zbrani podatki pa izkazujejo, da je, kar zadeva trde droge, obtoženec sedaj zazdravljen.
I. Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obtoženemu R. V. po 58. členu KZ-1 izreče pogojna obsodba, v kateri se mu po prvem odstavku 186. člena KZ-1 določi kazen 1 (eno) leto in 1 (en) mesec zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja.
II. Sicer pa se v ostalem pritožba zagovornika zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1 in mu izreklo kazen eno leto in en mesec zapora. Po petem odstavku 186. člena KZ-1 je obtožencu odvzelo 43 sadik konoplje in 239,1 g posušenih rastlinskih delcev konoplje. Po 73. členu KZ-1 je obtožencu odvzelo večjo žarnico na kovinskem ohišju, transformator MSK 530-600, mehanski časovnik Logrand, grelec Honey well in digitalno tehtnico DX-151. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obtoženca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in po prvem odstavku 97. člena ZKP odločilo še, da se iz sredstev proračuna izplačajo tudi potrebni izdatki in nagrada zagovornika, postavljenega obtožencu po uradni dolžnosti.
2. Zoper takšno sodbo se pritožuje zagovornik, kot navaja iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP. Predlaga naj sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obtoženca oprosti obtožbe. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Končno pa predlaga spremembo izpodbijane sodbe v odločbi o kazni tako, da se obtožencu izreče pogojna obsodba.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Zagovornik zatrjuje bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker odredba Okrožnega sodišča v Celju I Kpd 28933/2011 z dne 13. 6. 2011 na podlagi katere so policisti opravili hišno preiskavo dne 14. 6. 2011 in pri njej zasegli rastline konoplje, že posušene rastlinske dele konoplje, pripomočke za gojenje konoplje in digitalno tehtnico, ni bila pridobljena zakonito, saj je bila izdana ob pomanjkanju pogojev iz 214. člena ZKP. Pri tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 238/2005 in poudarja, da v konkretnem primeru iz spisa, kot tudi zaslišanja policistov B. in P. izhaja, da se je vse skupaj začelo po tem, ko je policija prejela anonimno prijavo, vendar pa nikjer iz spisa ne izhaja in tudi ni razvidno na kakšen način je policija zbirala informacije, oziroma na podlagi katerih ukrepov je ugotovila verodostojnost informacij anonimnega prijavitelja. Trdi, da zato dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je policija utemeljila predlog za odreditev hišne preiskave niso takšne narave, ki bi utemeljevale utemeljene razloge za sum, da je obtoženec izvrševal kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1. 5. Procesna kršitev, ki jo zatrjuje zagovornik ni podana. Trditev, da anonimna prijava o gojenju rastlin konoplje na naslovu C., R., pred podajo predloga za hišno preiskavo ni bila preverjena, je protispisna. V odredbi I Kpd 28933/2011 z dne 13. 6. 2011 (list. št. 17-19 spisa) je dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Celju navedla, da utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1 izhajajo iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 13. 6. 2011 in dopisa E. C. d.d. z izpisom porabe električne energije za stanovanjski objekt R. z dne 13. 6. 2011. Obrazložila je, da iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah izhaja, da sta dne 9. 6. 2011 policista - kriminalista PP Celje na podlagi anonimnega obvestila občana o gojenju konoplje na naslovu C., R. opravila terensko preverko in ugotovila, da se na balkonu na zadnji strani objekta nahajajo sadike prepovedane droge konoplje. V zvezi s policijsko pridobljenim izpiskom porabe električne energije, pa je izpostavila, da poraba električne energije na navedenem naslovu občutno presega povprečno porabo povprečnega gospodinjstva. S tem se skladata tudi izpovedbi zaslišanih policistov na glavni obravnavi A. B. in J. P., ki sta podrobno izpovedala o načinu preveritve anonimne prijave in o lastnih zaznavah rastlin konoplje ob več ogledih balkona stanovanjske hiše na R., zaradi česar je policija na E. C. pridobila tudi podatke o porabi električne energije na naslovu R. 6. Zagovornik ne more uspeti, ko trdi, da ni dokazano, da je obtoženec neupravičeno proizvajal in zaradi prodaje hranil prepovedano drogo konopljo. Takšna trditev ne pomeni nič drugega kot ponavljanje obtoženčevega zagovora, do katerega se je sodišče prve stopnje povsem pravilno opredelilo. Izpodbijana sodba nima zaključka, da bi iz zasežene droge lahko obtoženec pripravil 273 odmerkov, zaradi česar zagovornik neutemeljeno trdi, da bi zasežena količina droge obtožencu zadoščala zgolj za mogoče 1-mesečno uporabo in da mu zato namen prodaje droge ni dokazan. Pri ocenjevanju obtoženčevega zagovora je sodišče prve stopnje izhajalo iz ugotovitve, da je bilo 35 zaseženih rastlin konoplje visokih med 60 in 100 cm, 5 med 50 in 60 cm in 3 40 cm. Ugotovilo je, da bi precejšnje število rastlin dozorelo v istem časovnem obdobju in na tej podlagi zanesljivo izključilo zatrjevanje obtoženca, da je gojil konopljo tako, da bi vsak teden dozorela ena rastlina, ki bi jo porabil zase. Ob ugotovitvi, da bi iz ene rastline pridobil 40 g uporabne konoplje, kar je potrdila tudi pritegnjena izvedenka, je izračunalo, da bi iz 43 rastlin lahko pridobil 1720 g uporabne konoplje, kar bi ob njegovem zatrjevanju, da je dnevno porabil po 5 g konoplje zadostovalo za 344 dni. Še približno za 48 dni pa bi zadostovala že posušena konoplja v teži 239,1 g. Na podlagi teh ugotovitev je utemeljeno sklepalo, da gre za takšne količine, ki presegajo običajno porabo odvisnika od konoplje, še posebej zato, ker je obtoženec v obravnavanem času že čakal na poziv za prestajanje kazni zapora in je vedel, da je vnos konoplje v zapor prepovedan. Zato je izkustveno sprejemljivo in razumno zaključilo, da je obtoženec konopljo gojil (kar je kaznivo že samo po sebi), zato da bi jo prodajal in da je z namenom prodaje tudi hranil 239,1 g že posušene konoplje. Utemeljeno je namreč zavrnilo zatrjevanje obtoženca, da je bila zasežena mu posušena konoplja stara že 10 let in zato neuporabna. Logično je presodilo, da bi jo v primeru če bi to držalo, že zdavnaj zavrgel. Zaključek, da je šlo za povsem uporabno prepovedano drogo je oprlo na rezultate preliminarnega testiranja, v pravilnost katerih pritegnjena izvedenka M. J. ni izrazila nobenih pomislekov, pojasnila pa je tudi, zakaj natančna ugotovitev vsebnosti THC ni pomembna.
7. Zagovornik se dotika zaključka sodišča prve stopnje, da je obtoženec ravnal z direktnim naklepom z navedbo, da iz spisa ne izhaja in ODT tega ni uspelo dokazati v takšni meri, da bi lahko z gotovostjo zaključili, da je obtoženi imel namen prodajati prepovedano konopljo. Na tak način zagovornik ne more vzbuditi dvoma v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje o dokazanosti obtožencu obravnavanega kaznivega dejanja tudi v subjektivnem pogledu, saj o tem, da mu je dokazano v objektivnem pogledu ni nikakršnega dvoma.
8. Na podlagi zagovornikove pritožbe je sodišče druge stopnje prvostopenjsko sodbo preizkusilo še v odločbi o kazni. Sodišče druge stopnje se strinja z zagovornikom, da so podani pogoji za izrek obtožencu pogojne obsodbe. Sklep, da za obtoženca ni mogoče zagovarjati pozitivne prognoze, je sodišče prve stopnje utemeljilo s tem, da je bila obtožencu s sodbo Okrožnega sodišča v Celju K 139/2000 z dne 15. 12. 2009, ki je postala pravnomočna po sodbi Višjega sodišča v Celju II Kp 57995/2010 z dne 7. 12. 2010, za nadaljevano kaznivo dejanje pomoči pri kaznivem dejanju ropa po prvem odstavku 213. člena v zvezi s členom 27 izrečena kazen enega leta in pet mesecev zapora. Kljub takšni obsodbi je le nekaj mesecev po njej in pred pričetkom prestajanja zaporne kazni storil obravnavano kaznivo dejanje, kar dokazuje, da izrečena zaporna kazen na obtoženca ni imela vpliva v smislu, da kaznivih dejanj ne bi več izvrševal. 9. Sprejemljivo zagovornik navaja, da je sodišče prve stopnje pri tem prezrlo, da je bila s prej citirano sodbo obtožencu izrečena kazen zapora za kaznivo dejanje, ki ga je storil v mesecu februarju 1997. leta. V vmesnem obdobju do obravnavanega kaznivega dejanja ni storil novega kaznivega dejanja. Od storitve obravnavanega kaznivega dejanja je preteklo skoraj že štiri leta. V spisu ni podatka, da bi obtoženec po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja storil novo kaznivo dejanje. Za obtoženca je zato moč zagovarjati pozitivno prognozo, še posebej, ker je bil v času obravnavanega kaznivega dejanja hud odvisnik, med drugim tudi od trdih drog. Za zadovoljevanje te odvisnosti so potrebna znatna finančna sredstva in je bila tako očitno ravno s tem pogojena obtoženčeva storitev obravnavanega kaznivega dejanja. V spisu zbrani podatki pa izkazujejo, da je, kar zadeva trde droge, obtoženec sedaj zazdravljen.
10. Sodišče druge stopnje je pritožbi zagovornika ugodilo in prvostopenjsko odločbo o kazni spremenilo tako, da je obtožencu izreklo pogojno obsodbo. V pogojni obsodbi mu je določilo kazen enega leta in enega meseca zapora in preizkusno dobo treh let. Pri odmeri določene kazni zapora je sodišče druge stopnje upoštevalo težo kaznivega dejanja, stopnjo obtoženčeve krivde in vse tiste okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša, ki jih je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Preizkusna doba treh let pa predstavlja po oceni sodišča druge stopnje tisto primerno dobo, v kateri bo obtoženčevo bodoče vedenje na preizkušnji, da bo lahko pokazal ali je pričakovanje sodišča, da kaznivih dejanj ne bo ponavljal, upravičeno.
11. Iz teh razlogov in ker pri uradnem preizkusu kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbi zagovornika deloma ugodilo in izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako kot je navedeno v izreku te sodbe, v ostalem delu pa pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
12. Izpodbijana sodba je bila deloma spremenjena obtožencu v korist, zato se sodna taksa kot strošek nastal s pritožbo ne določi (drugi odstavek 98. člena ZKP).