Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti udeležbo, po petem odstavku 22. člena ZNP-1 ni posebne pritožbe. Predlagatelj bo zato sklep lahko izpodbijal šele v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Tega ne more spremeniti dejstvo, da je izpodbijani sklep opremljen z napačnim pravnim poukom. Sodišče namreč na ta način ne more ustanoviti pravice do pravnega sredstva, ki je stranki oziroma udeležencu postopka zakon ne daje.
I. Pritožba se zavrže. II. A. A. krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nepravdni postopek delitve solastnine nadaljuje s pravnim naslednikom nasprotnega udeleženca A. A. kot solastnikom nepremičnin parc. št. 241/1 in 241/4, obe k. o. ...
2. Zoper navedeni sklep se je pritožil predlagatelj, ki se sklicuje na „vse“ pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in zavrnitev predloga A. A. za vstop v postopek, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je izrek izpodbijanega sklepa nejasen in ga zato ni moč preizkusiti. Ni jasno, ali se postopek nadaljuje z B. B. kot formalnim udeležencem in A. A. kot materialnim udeležencem, ali pa ima status nasprotnega udeleženca zdaj zgolj A. A. Sodišče ne more kar samo, brez predloga predlagatelja oziroma njegove privolitve, nadomestiti nasprotnega udeleženca z drugim. Za povrh A. A. v svoji izjavi o vstopu v postopek svojega pravnega interesa ni z ničimer izkazal. Če je postal solastnik nepremičnin, ki so predmet delitve, to še ne pomeni tudi prizadetosti njegovega pravnega interesa. Sicer pa odtujitev stvari ali pravice med postopkom ni ovira, da se postopek med istima strankama dokonča. Sklep sodišča bo v vsakem primeru učinkoval tudi proti A. A., ki je s postopkom seznanjen.
3. Na pritožbo je odgovoril A. A., ki predlaga njeno zavrženje, podrejeno zavrnitev. Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti udeležbo v postopku, namreč ni posebne pritožbe. Sicer pa je izpodbijani sklep pravilen. Pritožba je bila vložena z izključnim namenom nagajanja in zavlačevanja postopka.
4. Pritožba ni dovoljena.
5. Potem ko je nasprotni udeleženec obvestil sodišče, da je svoj solastni delež nepremičnin, ki so predmet delitve, izročil sinu A. A., je sodišče prve stopnje slednjega v skladu z drugim odstavkom 22. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) obvestilo o postopku in o tem, da lahko prijavi svojo udeležbo. A. A. je nato v odrejenem roku izjavil, da vstopa v postopek, čemur je sledil izpodbijani sklep. Njegov izrek je kljub pritožbenim pomislekom dovolj jasen, da je sklep mogoče preizkusiti. Res je sodišče sklenilo, da se postopek nadaljuje, čeprav ga poprej ni prekinilo, vendar glede na opisano sosledje procesnih dejanj ne more biti nobenega dvoma, da je z izpodbijanim sklepom v resnici dopustilo A. A. udeležbo v postopku. S tem je A. A. postal tudi njegov formalni udeleženec. Odveč je pritožnikova bojazen, da mu je sodišče prve stopnje na ta način vsililo drugega nasprotnega udeleženca namesto dosedanjega. Kaj takega iz izreka sklepa ne izhaja in tudi v uvodu sklepa je kot nasprotni udeleženec (pravilno) naveden B. B. 6. Pritožbene trditve o tem, da A. A. nima pravnega interesa za udeležbo v postopku, zaenkrat ne terjajo vsebinskega odgovora. Zoper sklep, s katerim sodišče dopusti udeležbo, namreč po petem odstavku 22. člena ZNP-1 ni posebne pritožbe. Predlagatelj bo zato sklep lahko izpodbijal šele v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1). Tega ne more spremeniti dejstvo, da je izpodbijani sklep opremljen z napačnim pravnim poukom. Sodišče namreč na ta način ne more ustanoviti pravice do pravnega sredstva, ki je stranki oziroma udeležencu postopka zakon ne daje.
7. Sodišče druge stopnje je po navedenem pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
8. Čeprav predlagatelj s pritožbo ni uspel, A. A. ni upravičen do povračila svojih stroškov za pritožbeni odgovor. V nepravdnem postopku namreč vsak udeleženec sam krije svoje stroške (prvi odstavek 40. člena ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).