Jedro

Revizija je dovoljena, če revident izkaže izpolnjevanje katerega od pogojev iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja ni izpolnjen, če revident uveljavlja kot pomembna pravna vprašanja tista, ki na rešitev v obravnavani zadevi ne vplivajo, oziroma vprašanja, ki zahtevajo le splošne odgovore ter v teoriji in praksi niso sporna, ker se da na njih odgovoriti že z branjem besedila posameznih predpisov.

Pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic odločitve za stranko ni izkazan s pavšalnim zatrjevanjem o izgubi dela in odpuščanju delavcev.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka

III. Stranka z interesom A., d. o. o., sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Zatrjuje, da je revizija dovoljena, ker so izpolnjeni pogoji za dovoljenost po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. Priglaša stroške postopka.

2. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

3. Stranka z interesom A., d. o. o., ki jo po pooblastilu direktorja ... zastopa odvetniška pisarna ..., v odgovoru na revizijo primarno predlaga, da se revizija zavrže kot nedovoljena, podrejeno pa, da se zavrne. Zahteva tudi povrnitev stroškov.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper 1., 2. in 3. točko izreka odločbe tožene stranke z dne 11. 9. 2008. Z navedeno odločbo je tožena stranka: za koncesionarja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju ... izbrala prijavitelja A., d. o. o. (1. točka izreka); izbranega prijavitelja pozvala k podpisu koncesijske pogodbe (2. točka izreka); prijavo revidenta zavrnila, ker glede na merila ni bila najugodnejša (3. točka izreka); prijavo tretjega prijavitelja pa kot nepopolno zavrnila (4. točka izreka). Revidentova prijava, ki je izpolnjevala vse pogoje iz Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (v nadaljevanju Uredba), ni bila izbrana, ker je bila glede na merili števila prijavljenih usposobljenih oseb (merilo T1) in višje usposobljenosti prijavljenih oseb (merilo T2) v primerjavi z izbranim prijaviteljem manj ugodna (izbrani prijavitelj je prijavil dva dimnikarja in osebo s VI. stopnjo izobrazbe, revident pa le dva dimnikarja).

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v sklepu Up-858/2008-8 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Revident kot pomembna pravna vprašanja izpostavlja več vprašanj, in sicer: ali se pogoji javnega razpisa razlikujejo od Uredbe v 8. a točki (pogoj, da mora biti koncesionar registriran za opravljanje storitev dimnikarske službe) in 8. b točki (pogoj, da zoper prijavitelja ni začet stečajni ali likvidacijski ali drug postopek, katerega posledica ali namen je prenehanje prijaviteljevega delovanja); vprašanje dopustnosti vsebinskega odločanja o nepopolni vlogi (zavrnitev nepopolne vloge); vprašanje uporabe razpisnih pogojev, ki vsebujejo nedoločenost razpisnega merila zasedenost kadra, ker ni jasna osnova, od katere se presoja zasedenost; in vprašanje uporabe načela materialne resnice skladno z 8. členom ZUP v zvezi z dolžnostjo izvajanja predlaganih dokazov.

9. Pomembnost pravnega vprašanja je treba po dikciji ZUS-1 in po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ter ob primerni uporabi 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP presojati glede na vsebino zadeve. V obravnavanem primeru je vsebina zadeve zavrnitev revidentove prijave, ki izpolnjuje vse pogoje za koncesionarja, vendar glede na merili števila in usposobljenosti prijavljenega kadra ni bila najbolj ugodna. Pomembnost pravnega vprašanja za rešitev konkretnega spora je treba presojati skozi prizmo vsebine zadeve in od tu izhajajočega revidentovega pravnega interesa, ki pa ga po presoji Vrhovnega sodišča v izpostavljenih vprašanjih ni moč zaslediti.

10. Kot že pojasnjeno, je bila revidentova prijava zavrnjena, ker na podlagi meril števila in usposobljenosti prijavljenega kadra ni bila najbolj ugodna, in ne zaradi neizpolnjevanja kakšnega drugega koncesijskega pogoja (pogoj „prenehanja prijaviteljevega delovanja“, pogoj registriranosti koncesionarja, katerih spremembo v javnem razpisu revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje). Vprašanje zavrnitve nepopolne vloge pa se nanaša na odločitev o vlogi tretjega prijavitelja, ki v pravni položaj revidenta ne posega, zato revident za svoja vprašanja ne izkazuje pravnega interesa. Vprašanje uporabe načela materialne resnice pa revident navezuje na vprašanje zavrnitve dokaznega predloga z zaslišanjem priče, ki pa ga v tožbi niti ni podal. 11. Ker navedena vprašanja niso pomembna po vsebini obravnavane zadeve, njihovo zgolj načelno obravnavanje pa presega revidentov pravni interes v obravnavani zadevi, jih Vrhovno sodišče ne šteje za pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 12. Nadalje revident kot pomembna pravna vprašanja izpostavlja še vprašanja pristojnosti Vlade za odločanje na prvi stopnji v upravnem postopku zgolj na podlagi podzakonskega akta (16. člena Uredbe); vprašanje uporabe Uredbe, ki vsebuje nedoločljive pojme (pojem VI. stopnje izobrazbe tehnične smeri, ki ni v nobenem predpisu določen), kar je v nasprotju z načeli pravne države in zatorej razlog za uporabo exceptio illegalis; in vprašanje uporabe razpisnih pogojev, ki vsebujejo nedoločenost razpisnega merila zasedenost kadra, ker ni jasna osnova, od katere se presoja zasedenost. 13. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in ob primerni uporabi 367. a člena ZPP gre za pomembno pravno vprašanje, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoja prava preko sodne prakse. Revizija zato ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008, X Ips 776/2008 obe z dne 21. 1. 2009 in X Ips 151/2008 ter X Ips 238/2008 obe z dne 9. 4. 2009).

14. Upoštevaje navedeno stališče Vrhovno sodišče ugotavlja, da vprašanja, navedena v točki 12 te sodbe, zahtevajo le splošne odgovore, ki pa v teoriji in praksi niso sporni.

15. Odgovor na vprašanje pristojnosti Vlade za odločanje o izbiri koncesionarja namreč jasno izhaja iz Zakona o gospodarskih javnih službah – ZGJS (31. in 37. člena) in četrtega odstavka 187. člena Zakona o varstvu okolja – ZVO-1, ki sicer ureja podeljevanje „prvih koncesij“ na podlagi vloge o zainteresiranosti brez javnega razpisa (vsebina dimnikarske službe, ki jo na ta način ureja, pa je enaka).

16. Pojmu VI. stopnja izobrazbe daje jasno in povsem določno vsebino Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Ur. l. RS, št. 46/2006), ki se uporablja od 1. 1. 2007(1). Iz priloge 1 navedene Uredbe izhaja, da so ravni izobrazbe oziroma vrste izobraževalnih aktivnosti razdeljene na številčno označene ravni in da se v obravnavanem primeru sporna šesta raven izobrazbe deli v dve podravni: 6/1 višješolska in višja strokovna izobrazba; 6/2 visokošolska izobrazba prve stopnje in visokošolska strokovna izobrazba(2).

17. Pogoj „zasedenosti kadra“ pa nedvoumno definirajo tretji odstavek 15. in drugi odstavek 18. člena Uredbe, 7. d točka javnega razpisa in dodatno v 9. točki pojasnjuje razpisna dokumentacija ter sama oblika in formulacija obrazca Obr-03 (zasedenost in razdelitev prijavljenih oseb). Iz navedenih določb jasno izhaja, da se kriterij zasedenosti določa na vsakih začetih 2000 enakovrednih kurilnih naprav na posameznem dimnikarskem območju.

18. Ker je na vprašanja, izpostavljena v 12 točki te sodbe, mogoče odgovoriti že z branjem citiranih določb predpisa, ta vprašanja v skladu z omenjeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (13. točka te obrazložitve) niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke 83. člena ZUS-1. 19. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni standard, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi bila njihova presoja možna, pa mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

20. Revident nastanek zelo hudih posledic utemeljuje z navedbami, da zaradi izpodbijane odločitve nima pravice do izvajanja dimnikarske službe na tem območju, zaradi česar je ostal brez dela in ne more več zagotavljati dela sedanjim zaposlenim delavcem. Izguba dela pomeni izgubo dohodka, kar predstavlja velik socialni problem ne le za revidenta, temveč tudi za zaposlene in državni sistem socialnih pomoči. Dodaja, da gre pri njem in njegovih zaposlenih za poklicne dimnikarje, kar je specifičen in ozko usmerjen poklic, zato imajo malo možnosti za zaposlitev v drugih branžah.

21. Da bi Vrhovno sodišče lahko presodilo obstoj zelo hudih posledic, bi moral revident, upoštevaje zgoraj pojasnjeno pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, za svoje navedbe predložiti dokaze. Revident zatrjevane izgube dela in odpuščanja ne konkretizira in z ničimer ne izkazuje, npr. ne pojasni in ne izkaže ali opravlja dimnikarsko dejavnost kot svojo izključno dejavnost, ali jo opravlja še v kakšni drugi občini, kar pa je za presojo zelo hudih posledic odločilnega pomena. Poleg tega predstavlja pridobitev koncesije na podlagi javnega razpisa za revidenta negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja pogojev in meril in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja (prim. npr. X Ips 535/2007, X Ips 334/2009) v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 22. Ker revident ni izkazal nobenega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

23. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K III. točki izreka:

24. Stranka z interesom z navedbami v odgovoru na revizijo ni v ničemer prispevala k odločitvi revizijskega sodišča, zato je revizijsko sodišče skladno z določbami prvega odstavka 155. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP, v zvezi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 odločilo, da stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Op.št.(1): Pred tem je stopnje izobrazbe določal Družbeni dogovor o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev (Uradni list SFRJ, št. 29/1980).

Op.št.(2): Ustavno sodišče RS je v odločbi, št. U-I-370/06 z dne 17. 1. 2008 presodilo, da navedena Uredba ni v neskladju z ustavo in pri tem zavzelo stališče, da je Uredba samostojen predpis, sprejet v skladu z Zakonom o državni statistiki, zato ni treba, da bi ravni in podravni izobrazbe, ki jih določa, izhajale iz Zakona o visokem šolstvu.