Jedro

Da oče in sin v preteklosti rednih stikov nista imela, je dejstvo in prav zaradi tega jih je sodišče prve stopnje tudi po uradni dolžnosti določilo pod nadzorom CSD, saj je ugotovilo, da se otrok zaradi očetovega pomanjkljivega izvajanja stikov z njim od očeta vse bolj odtujuje, stike odklanja in do njih čuti odpor.

Deček po daljši odsotnosti oziroma nekonsistentnosti stikov z očetom ponovno pridobiva pozitivno izkušnjo odnosa z njim. V primeru, da bi stike ponovno prekinili, bi nastalo tveganje, da bi pri dečku znova prišlo do predhodno že zaznanih odtujenih vedenj, kot to opozarja CSD v strokovno utemeljenem mnenju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega stroška predlagateljice se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice z dne 14. 10. 2022 za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagala, da se stiki, določeni s sklepom, opr. št. II N 357/2022 z dne 2. 8. 2022 prekinejo do 15. 1. 2023 (I. točka izreka), odločitev o stroških v zvezi z izdajo začasne odredbe pa je pridržalo do končne odločitve (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni in njenemu predlogu v celoti ugodi, nasprotnemu udeležencu pa naloži plačilo stroškov postopka, podrejeno pa naj ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

Navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev v celoti oprlo na mnenje CSD X., ki mnenja ni izdalo zgolj v korist otroka, saj je mnenje pristransko in v korist nasprotnega udeleženca. Zapisalo je, da je stik 12. 10. 2022 odpadel zaradi materinega zdravstvenega stanja, hkrati pa ni zapisano, da stik 26. 10. 2022 ni bil izveden, ker je imel nasprotni udeleženec službene obveznosti. Dejstvo, da se je nasprotni udeleženec od junija 2021 dalje stika z mladoletnim A. udeležil zgolj dvakrat (enkrat v oktobru 2021 in enkrat v decembru 2021), potem pa se stikov ni več udeleževal, je spregledano. Čeprav je CSD to vedel, ni nikoli zapisal, da se zaradi tega lahko pojavi pri sinu škoda v obliki psihosocialnih težav na področju vedenja, čustvovanja in drugih težav v odraščanju. To ugotavlja šele sedaj, ko naj bi se stiki za krajši čas prekinili. Predlagateljica si prizadeva za stike, prvostopenjsko sodišče pa bi moralo pri odločanju upoštevati vse vidike nastale situacije in ne zgolj negativnih ravnanj predlagateljice. Na CSD X. tudi niso imeli posluha za predlog predlagateljice, da bi uslužbenka CSD namesto predlagateljice prevzela v vrtcu X., ko je bila v stiski. Prekinitev stikov je predlagala zgolj zato, ker otroka na stik na noben način ne bo mogla privesti. Res je uspela najti znanko, ki je vozila otroka v vrtec in nazaj, krajši čas pa ji je pomagala tudi mati. Vendar sedaj osebe, ki bi otroka pripeljala na stik, počakala eno uro in ga nato ponovno privedla domov, ni. Predlagateljica se trenutno giba s pomočjo opornih palic in je zato neživljenjsko pričakovati, da bi prehodila 1 km do CSD X., ima razne omejitve in ne zmore čakati izven prostorov CSD. Predlagateljica nima socialne mreže, sama otroka na stik ne more pripeljati in znašla se je v nemogoči situaciji.

V dopolnitvi pritožbe, ki jo je vložila po izteku pritožbenega roka, navaja, da je imela 15. 11. 2022 pregled, iz priloženega izvida pa izhaja, da je glede na vremenske razmere sedaj in v bližnji prihodnosti smiselno odložiti stike za čas po opravljenem okrevanju v termalnem zdravilišču. 3. Na vročeno pritožbo nasprotni udeleženec ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica je začasno prekinitev stikov predlagala zato, ker je 3. 10. 2022 prestala operacijo hernije diska, po kateri mora počivati, se izogibati prisilnim držam, dvigovanja težkih bremen, hitrim rotacijskim gibom ter mrazu in prepihu, pri hoji mora uporabljati pohodne palice. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom njen predlog zavrnilo, ker je ugotovilo, da se s stiki pod nadzorom ponovno vzpostavlja stik med mladoletnim A. in nasprotnim udeležencem, kar pomeni, da se namen stikov pod nadzorom Centra za socialno delo Y., Enota X. (v nadaljevanju: CSD), ki so določeni enkrat na 14 dni (vsako drugo in vsako četrto sredo od 15.00 do 16.00 ure), uspešno udejanja. Ponovna prekinitev stikov zato otroku ne bi bila v korist. Prekinitev stikov pa se tudi ne predlaga iz razloga ogroženosti otroka, temveč zaradi tehničnih oziroma organizacijskih razlogov.

6. Predlagateljica ne izpodbija ugotovitve sodišče prve stopnje, da se namen stikov pod nadzorom uspešno udejanja. Predlagateljica se pomembnosti stikov zaveda in poudarja, da se trudi, da bi sin imel stike z očetom. Da oče in sin v preteklosti rednih stikov nista imela, je dejstvo in prav zaradi tega jih je sodišče prve stopnje tudi po uradni dolžnosti določilo pod nadzorom CSD, saj je ugotovilo, da se otrok zaradi očetovega pomanjkljivega izvajanja stikov z njim, od očeta vse bolj odtujuje, stike odklanja in do njih čuti odpor. Prav zaradi svoje nedoslednosti pri izvajanju stikov, mora oče svojo morebitno zadržanost tudi javiti najmanj en dan pred predvidenim stikom.

7. Predlagateljica zmotno meni, da je sodišče za preteklo ravnanje nasprotnega udeleženca imelo razumevanje, za njene težave pa jih nima in tudi, da je mnenje CSD narejeno v korist nasprotnega udeleženca. Ne gre za nerazumevanje predlagateljice in tudi ne za favoriziranje nasprotnega udeleženca, temveč gre za zasledovanje otrokove koristi, tako s strani sodišča, kot tudi s strani CSD. Prav zaradi preteklih ravnanj nasprotnega udeleženca in v izogib škodi, ki se je zaradi tega že kazala pri otroku, CSD predloga predlagateljice ni podprl in mu sodišče prve stopnje ni ugodilo. S tem je sodišče brez dvoma poskrbelo, da ne bi bil narejen velik korak nazaj. Deček namreč po daljši odsotnosti oziroma nekonsistentnosti stikov z očetom ponovno pridobiva pozitivno izkušnjo odnosa z njim. V primeru, da bi stike ponovno prekinili, pa bi nastalo tveganje, da bi pri dečku znova prišlo do predhodno že zaznanih odtujenih vedenj, kot to opozarja CSD v strokovno utemeljenem mnenju. Predlagateljičina kritika, da CSD pred tem ni nikoli zapisal, da se zaradi nestikovanja z očetom lahko pri sinu pojavi škoda v obliki psihosocialnih težav na področju vedenja, čustvovanja in drugih težav v odraščanju, ni na mestu, saj ni jasno v katerem mnenju je to izostalo. Nadaljevanje stikov in nadgrajevanje napredka, do katerega prihaja ob izvajanju stikov pod nadzorom CSD in je razvidno tudi iz poročil CSD o stikih 19. 9. 2022 in 21. 10. 2021, je zato brez dvoma nujno. Upoštevaje tudi, da si je predlagateljica uspela organizirati prevoz dečka v vrtec in domov, da so ji pri izvajanju starševske skrbi, hišnih in gospodinjskih opravilih pomagale tretje osebe, ki niso njeni svojci, v času hospitalizacije pa je skrb za otroka prevzela njena mati, se tudi pritožbeno sodišče v celoti strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da razlogov za prekinitev stikov ni. Predlagateljica prekinitev stikov predlaga zaradi tehničnih ovir oziroma organizacijskih težav, kar pa glede na dejstvo, da so stiki določeni le dvakrat mesečno po eno uro, dejansko ne more (in ne sme) biti razlog. Vse opisane vidike nastale situacije je sodišče prve stopnje tudi imelo v uvidu pri odločanju. Zato ne drži, da je upoštevalo zgolj negativna ravnanja predlagateljice, kot je zmotno prepričana pritožba.

8. Pritožba ni utemeljena in jo je treba ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev zavrniti ter sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9. Predlagateljica je dopolnitev pritožbe vložila po izteku prekluzivnega pritožbenega roka, zato je pritožbeno sodišče ne upošteva. Res je, da izvida, ki ga je prejela 15. 11. 2022 k pritožbi z dne 14. 11. 2022, ko je bil zadnji dan za pritožbo, ni mogla priložiti, je pa priloženo zdravniško potrdilo tudi smiselno enako kot potrdilo z dne 11. 10. 2022 (A16), ki ga je sodišče pri svoji odločitvi upoštevalo.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka predlagateljice je sodišče pridržalo za končno odločbo (163. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).