Jedro

Z izločitvenim zahtevkom upnik iz stečajne mase izloča stvari, za katere zatrjuje, da je njihov lastnik in zato zahteva, da se mu izročijo v posest.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: Ugotovi se, da obstoji lastninska pravica tožeče stranke na nepremičninah - poslovnih prostorih v P., C. 1: poslovni prostor štev. 35 v II. nadstropju, v izmeri 15,50 m2, vpisan pri podvložku štev. 1045/35, osnovni vložek 1045, k.o. P., h kateremu pripada solastniški delež do 20974/100000 na skupnem prostoru št. 65 v II. nadstropju v izmeri 13,60 m2, vpisan pri podvložku 1045/35, osnovni vložek 1045, k.o. P.; poslovni prostor štev. 36 v II. nadstropju, v izmneri 20,30 m2, vpisan pri podvložu štev. 1045/36, osnovni vložek 1045, k.o. P., h kateremu pripada solastniški delež do 274710/100000 na skupnem prostoru št. 65 v II. nadstropju v izmeri 13,60 m2, vpisan pri podvložku 1045/65, osnovni vložek 1045, k.o. P.; poslovni prostor štev. 37 v II. nadstropju, v izmeri 20,30 m2, vpisan pri podvložku štev. 1045/37, osnovni vložek 1045, k.o. P., h kateremu pripada solastniški delež do 27470/100000 na skupnem prostoru št. 65 v II. nadstorpju v izmeri 13,60 m2, vpisan pri podvložku 1045/65, osnovni vložek 1045, k.o. P.; poslovni prostor štev. 38 v II. nadstropju, v izmeri 17,80 m2, vpisan pri podvložku štev. 1045/38, osnovni vložek 1045, k.o. P., h kateremu pripada solastniški delež do 24086/100000 na skupenm prostoru št. 65 v II. nadstropju v izmeri 13,60 m2, vpisan pri podvložku 1045/65, osnovni vložek 1045, k.o. P., kot izločitvena pravica v postopku stečaja nad toženo stranko.

Tožečo stranko je obsodilo na plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 15.200,00 SIT (2. točka izreka) in odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje pravdne stroške (3. točka izreka).

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila, uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačno ugotovitev dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlagala, da ji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka, ker naj bi bili razlogi izpodbijane sodbe nejasni glede obstoja pravnega interesa tožeče stranke za ugotovitveno tožbo in v nasprotju z odločitvijo o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Po mnenju tožeče stranke bi lahko sodišče prve stopnje glede na to, da se ni spuščalo v vsebinsko odločanje, kvečjemu zavrglo tožbo. Na ta način bi se tožeča stranka izognila situaciji res iudikata, saj v predmetnem sporu ni utoževala pridobitve lastninske pravice na nepremičninah.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožeča stranka naslovila tožbo kot tožbo za ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičninah in v tožbenem petitu zahtevala da sodišče ugotovi, da obstoji njena lastninska pravica na označenih nepremičninah kot izločitvena pravica v postopku stečaja nad toženo stranko.

Sodišče prve stopnje je odločilo v mejah postavljenega zahtevka (1. odstavek 2. člena ZPP) in pri tem navedlo jasne razloge o tem, da niso izpolnjeni materialnopravni pogoji za ugoditev tožbenemu zahtevku, ker tožeča stranka ni izkazala lastništva na spornih nepremičninah. To pa so tisti bistveni razlogi, zaradi katerih je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, kot bo sledilo v nadaljevanju. Dodatna pojasnila sodišča, v kakšnem primeru bi tožeča stranka lahko uspela s tožbenim zahtevkom pa so odveč in na pravilnost odločitve ne vplivajo.

Začetek stečajnega postopka ne vpliva na pravice, da se iz stečajne mase izločijo stvari, ki ne pripadajo dolžniku (1. odstavek 131. člena ZPPSL). Z izločitvenim zahtevkom upnik iz stečajne mase izloča stvari, za katere zatrjuje, da je njihov lastnik (in o tem predloži ustrezne dokaze) in zato zahteva, da se mu izročijo v posest. Tožeča stranka v obravnavanem gospodarskem sporu izloča iz stečajne mase nepremičnine, za katere zatrjuje, da jih je kupila od tožene stranke in da jih ima v posesti. Na tej trditveni podlagi po oceni pritožbenega sodišča ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Če ima tožeča stranka nepremičnine v posesti, nima izločitvenega zahtevka, torej zahtevka, da sodišče odloči, da ji je stečajni dolžnik te nepremičnine dolžan izročiti (primerjaj z 2. odstavkom

143. člena ZPPSL). Tudi zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah je v nasprotju z njenimi trditvami, da ni njihova zemljiškoknjižna lastnica. Navedenega pravnorelevantnega dejstva, ki ga je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, pritožnica ne izpodbija s pritožbo. Pritožbeno sodišče se zato v celoti strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala pravnega temelja uveljavljane izločitvene pravice.

Če utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, je potrebno tak zahtevek zavrniti (primerjaj s 3. odstavkom 318. člena ZPP), kar je tudi pravilno storilo sodišče prve stopnje. Zato je očitek pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje zahtevku ugoditi oziroma kvečjemu tožbo zavreči, neutemeljen, druge pritožbene trditve o potrebnosti zaščite sodnega varstva upnikovih pravic glede uveljavljanja stvarnih pravic na spornih nepremičninah pa nerelevantne, ker na te pravice odločitev o tožbenem zahtevku ne vpliva.

Glede na navedeno se izkaže, da so uveljavljani pritožbeni razlogi neutemeljeni. Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).