Jedro

Tožnik ni izpolnil prvega zakonskega pogoja za dopustnost ponovne prošnje ta mednarodno zaščito, to je, da dejstev in dokazov, ki so obstajali že v času prvega postopka, iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogel uveljavljati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi četrtega odstavka 65. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrgla tožnikov prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Ocenila je, da ni izpolnil pogojev iz tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1.

2.Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik prvo prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji podal 14. 11. 2023. Ta je bila zavrnjena kot očitno neutemeljena, saj je kot razlog za mednarodno zaščito navedel revščino in nesporazum med staršema. Zoper navedeno odločitev je vložil tožbo na to sodišče, ki jo je s sodbo št. I U 478/2024-14 z 18. 3. 2024 zavrnilo. Sodba je postala pravnomočna 30. 4. 2024 s sodbo Vrhovnega sodišča in izvršljiva 16. 5. 2024. Tožnik je nato prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka vložil 17. 7. 2024. Ob tem je povedal, da nima novih dejstev oziroma dokazov, ki bi se pojavili po izdaji zgoraj citirane zavrnilne odločbe. Ima razloge, ki jih je imel že v času prvega postopka, a jih takrat ni navajal, ker ni razumel postopka mednarodne zaščite. Bilo ga je tudi strah, da bi ga deportirali nazaj v Maroko. Ko ga je toženka soočila z dejstvi, da je bil pred podajo pisne prošnje informiran, kaj pomeni azilni postopek, da si je ogledal tudi video z informacijami, kar vse je potrdil s svojim podpisom, je dejal, da gre res za njegov podpis, vendar ni vedel, da s podpisom potrjuje tudi to, da si je pogledal video z informacijami, čeprav ga ni. Bilo ga je strah in v času, ko je vstopil v Slovenijo, so ga hrvaški policisti pretepli. V Slovenijo je vstopil 9. ali 10. 11. 2023 in takrat še ni prišel k sebi. Ko je bil v nadaljevanju razgovora še enkrat pozvan, da navede razloge, ki jih prej ni, pa je povedal, da je človek, ki je pobegnil pred vlado. Leta 2022 je dobil vabilo za služenje vojaškega roka, ki je v Maroku obvezno, a tega služenja ni sposoben, saj ima zdravstvene težave z očmi. Na desno oko vidi samo 20 %, na levo pa 40 %. Pričakoval je, da ga bodo v Maroku služenja vojaškega roka oprostili, toda vojaški zdravnik mu je ob pregledu rekel, da je z njim vse v redu in da normalno vidi. To ne drži. Če se v Maroku ne odzoveš na poziv služiti vojaški rok, dobiš kazen in greš v zapor. Ta lahko traja od enega do dveh let, v zaporu človeka mučijo psihično in fizično.

3.Toženka je ocenila, da je tožnik že ob vložitvi prve prošnje imel številne priložnosti, da bi izkazal okoliščine glede služenja vojaškega roka. O postopku pred podajo prošnje je bil informiran 14. 11. 2023, nato je bil dodatno seznanjen s postopkom v vabilu na osebni razgovor, ki ga je prejel 13. 12. 2023, nato je imel še skoraj mesec dni časa, da se je lahko temeljito pripravil na osebni razgovor, ki je potekal 10. 1. 2024. Na osebnem razgovoru je imel prisotnega tudi pooblaščenca, ki ga je še dodatno informiral in mu pomagal razjasniti dejansko stanje s postavljanjem vprašanj. Tožnik je ob tem zatrdil, da ne potrebuje dodatnih pojasnil o tem, v katerih primerih je upravičen do mednarodne zaščite v Sloveniji. Na osebnem razgovoru je bil o razlogih za azil nekajkrat vprašan na različne načine (ali je bil na kakršenkoli način ogrožen v Maroku; ali ima še kakšen drug razlog; ali je navedel vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembna za njegov primer; ali bi rad dodal še kaj, kar ni bil vprašan), pa ni nikoli izpostavil, da bi imel težave zaradi morebitnega služenja vojaškega roka. Toženka je tako sklenila, da so tožnikovi razlogi o tem, da ni razumel postopka in da ni bil ustrezno informiran ter da ni imel dovolj časa, da bi se pripravil na osebni razgovor, neprepričljivi. Tožnik je zatrdil, da bi novo dejstvo povedal tudi na sodišču, če bi bil vabljen na obravnavo, a iz spisovne dokumentacije izhaja, da se te na pristojnem sodišču iz nepojasnjenega razloga sploh ni udeležil. Razlogi, da težav služenja vojaškega roka v Maroku ni navedel že v predhodnem postopku, tako niso opravičljivi. Poleg tega tudi ne gre za okoliščino, ki bi mu pomembno povečala verjetnost, da bi izpolnjeval pogoje za mednarodno zaščito. Na podaji prošnje je namreč navedel, da je Maroko zapustil 22. 4. 2022, medtem, ko iz njegovega predloženega ukaza za vpoklic izhaja, da bi se moral pristojnim organom zglasiti že 1. 3. 2022. Tako se je še mesec in pol nahajal v izvorni državi po tem, ko bi se moral zglasiti pristojnim organom, pri čemer ni navajal nobenih težav. Če bi zaradi neupoštevanja njegovih zdravstvenih omejitev v Maroku imel res takšne težave, kot trdi, bi jih gotovo izpostavil že v predhodnem postopu.

Bistvene trditve v tožbi

4.Tožnik v tožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilno uporabo materialnega prava podlagi 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču predlaga, da naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek.

5.Uvodoma povzame vsebinske poudarke toženke v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Njegova izvorna država je kljub mnogim nasprotovanjem v letu 2019 sprejela obvezno služenje vojaškega roka za moške državljane med 19 in 25 letom v času 12 mesečnega trajanja. Izpostavlja, da to ni njegova državljanska dolžnost, saj t. i. ugovor vesti ustavno ni dopusten, kar je sicer človekova pravica v demokratičnih družbah. Nesodelovanje je kriminalizirano z zaporno in denarno kaznijo (višina je sicer odvisna ali je bilo dejanje storjeno v mirnem ali vojnem stanju). V zakonodaji so predvidene štiri izjeme izvršitvi obveznosti, ena izmed njih je tudi zdravstvena nezmožnost za prisilno vojaško usposabljanje. V njegovi izvorni državi kljub pregledu "vojaškega" zdravnika ni bilo ugotovljeno, da ima težave z vidom. Delo zdravnika ni bilo opravljeno korektno in v skladu z medicinsko etiko, le namenjeno čim hitrejši obravnavi (ob tem tudi ni imel pravnega sredstva, da bi se obrnil na drugostopenjski organ, ki presoja opravičljive razloge) in samemu prisilnemu vpoklicu.

6.Toženka zato ni pravilno uporabila materialna prava, ko je zaključila, da navedeno novo dejstvo ne bi v nobeni meri povečevalo verjetnosti, da bi sploh izpolnjeval pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Njegov utemeljen strah pred preganjanjem je vezan na pripadnost določeni družbeni skupini - torej tistim osebam, ki morajo kot vojaški obvezniki obvezno služiti vojaški rok, ne glede na svoja prepričanja in (v njegovem primeru tudi) ne glede na zdravstveno stanje. To pa se navezuje celo na njegov predhodni postopek, ko je zatrjeval hudo revščino in bivanje na cesti. Vid je za posameznika življenjskega pomena in če se pristojnemu zdravstvenemu osebju maroškega obrambnega ministrstva to ni zdelo pomembno, sam pa ni imel finančnih sredstev za zdravstveno oskrbo, bi bile tudi iz tega vidika zanj posledice ogrožajoče. Vztraja, kar je podal na zapisnik Zahtevka za uvedbo ponovnega postopka, da je namreč imel zdravniški pregled opravljen pred navedenim pozivom, po tem pa ni več bival na naslovu zaradi strahu. Res je izvorno državo zapustil 22. 4. 2022, le glede na okoliščine, tega prej ni mogel. Kljub temu, da je imel v prvem postopku pooblaščenca, se je vsled hudemu fizičnemu nasilju hrvaških organov v določeni meri pomiril šele kasneje in začel razumsko dojemati slovenski azilni sistem.

Odgovor na tožbo

7.Toženka sodišču predlaga, da naj tožbo zavrne in potrdi izpodbijan sklep. V določeni meri se lahko upošteva fizično in psihično izčrpanost prosilcev za mednarodno zaščito, a tožnik je imel številne priložnosti in več mesecev časa, da bi omenil novo dejstvo v prvem postopku (prošnja za mednarodno zaščito 14. 11. 2023, osebni razgovor 10. 1. 2024, nenazadnje pa tudi glavna obravnava pred naslovnim sodiščem 18. 3. 2024, ki se je ni udeležil). Tožnik je tudi predložil le obvestilo iz preventivnega pregleda z dne 27. 3. 2024 v Sloveniji, da ima določene težave z očmi, ni pa predložil izvida vojaškega zdravnika iz Maroka. Ponovila je, da če bi zaradi vpoklica res imel take težave, bi to gotovo izpostavil že prej.

Dokazni postopek

8.V dokaznem postopku je sodišče pogledalo in prebralo listine upravnega spisa št. 2142-6925/2023, ki se nanaša na zadevo, v sodnem spisu pa priloge tožnika A1 in A2. Zaslišalo je tožnika.

9.Tožnik je citiral izseke tujih člankov, navedel internetne povezave, kjer je moč do njih dostopati in jih v taki obliki predlagal kot dokaz. Po določbi prvega odstavka 104. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi 22. člena ZUS-1, stranke in drugi udeleženci v postopku vlagajo sodišču tožbe, pritožbe in druge vloge v slovenskem jeziku. To velja tudi za listinske dokaze. Poleg tega brez celotnega besedila člankov, zgolj ob navedbi internetne povezave, sodišče ne more preveriti, če gre za iste vsebine, kot jih predlaga stranka. Zato je tožnika pozvalo, da članke, na katere se je skliceval, predloži v polni vsebini in v slovenskem jeziku. Ker jih ni, jih sodišče ni moglo upoštevati, razen v okviru že podanih pojasnil v slovenskem jeziku.

Tožba ni utemeljena.

Presoja sodišča

11.Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja, lahko vloži ponovno prošnjo le, če ob tem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1). Novi dokazi ali nova dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve oziroma so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogla uveljavljati (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1).

12.Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da se v okviru presoje dopustnosti naknadne (ponovne) prošnje za mednarodno zaščito najprej preveri, ali so se pojavili novi elementi ali ugotovitve oziroma jih je prosilec navedel v zvezi z vprašanjem, ali izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito (prvi pogoj). Če obstajajo taki novi elementi ali ugotovitve v zvezi s prvo prošnjo za mednarodno zaščito, se obravnavanje dopustnosti naknadne prošnje nadaljuje z drugim korakom, ko se preveri (drugi pogoj), ali novote znatno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite. Opozorilo je, da tudi SEU poudarja, da gre za ločena pogoja, ki morata biti izpolnjena, da se lahko nadaljuje obravnavanje prošnje.

13.Sodišče je najprej ugotavljajo ali obstojijo ne krivdni razlogi na strani tožnika za navedbo okoliščin glede izognitve služenju vojaškega roka. Izpodbijani sklep ima o tem pravilne razloge in sodišče utemeljitvi toženke v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

14.Tožnik konkretizirano ne izpodbija dokazne ocene toženke o tem, da je v razlogih, ki bi mu preprečevali, da bi že v prvem postopku za mednarodno zaščito povedal za okoliščine služenja vojaškega roka, neprepričljiv. Nedvomno se v ničemer ne opredeli do dejanskega zaključka toženke, da gre za tako pomembno okoliščino, da že (izkustveno) življenjsko ne gre verjeti, da je ne bi omenil v prvem postopku. Ob izostanku konkretnih ugovorov sodišče tako ne more preizkusiti, v čem naj bi toženka napačno oz. nepopolno ugotovila dejansko stanje. Edina trditev, ki jo tožnik v zvezi s tem postavi, je, da se je ne glede na prisotnost pooblaščenca ob prvi prošnji za azil, pomiril šele kasneje in začel razumsko dojemati slovenski azilni sistem.

15.Zaslišan je izpovedal, da je bilo to okoli dva meseca zatem, ko je prišel v Slovenijo. Približno toliko časa je potreboval, da se je ob razmerah v azilnem domu, ki jih je ocenil za neugodne, pomiril zaradi grdega ravnanja policistov na Hrvaškem, že prej pa tudi v Grčiji. Zato ob prvi prošnji ni bil pripravljen, da bi karkoli povedal glede služenja vojaškega roka.

16.Če mu je sodišče v tem delu izpovedi še lahko verjelo, v nadaljevanju zaslišanja ni bil prepričljiv. Soočen z očitki toženke, da bi o okoliščini služenja vojaškega roka lahko izpovedal vsaj pred sodiščem (narok je bil 18. 3. 2024), a na zaslišanje ni prišel, je povsem na novo izpovedal, da naj bi mu takratni pooblaščenec dejal, da ker je Maročan, njegova prisotnost na sodišču ni nujna. Poleg tega je imel zdravstvene težave - bolela ga je noga. Drugače je podal izjavo na zapisnik 17. 7. 2024, ob zahtevku za uvedbo ponovnega postopka. Takrat je izjavil, da nikoli ni imel obravnave na sodišču, ker mu pooblaščenec tega ni povedal. Ko mu je pooblaščenka toženke to na zaslišanju predočila, je menil, da je lahko prišlo do napačnega prevoda, saj da ga je odvetnik obvestil o datumu obravnave, vendar naj njegova prisotnost na njej ne bi bila nujna. Izpovedal je še, da je v času sodnega postopka dobil nove dokaze o služenju vojaškega roka, a ker mu je odvetnik povedal, da mu kot Maročanu ni treba biti prisoten na obravnavi, se ni več trudil. Tudi 17. 7. 2024 s seboj ni prinesel vseh dokazov, ker je mislil, da gre za izročitev osebne izkaznice. Menil je, da bo postopek potekal na isti način kot prejšnji, to je, da pride, dobi osebno izkaznico in nato mu določijo termin za razgovor. A so razgovor z njim opravili takoj, zato ni prinesel ničesar s seboj.

17.Ob povedanem sodišče ocenjuje, da tožnik svoje navedbe spreminja in jih prilagaja na način, za katerega meni, da mu bo v dani situaciji najbolj ustrezal. Ob podaji zahtevka za uvedbo ponovnega postopka je torej navedel, da naj mu pooblaščenec sploh ne bi povedal za obravnavo na sodišču, na zaslišanju se je izgovarjal na slab prevod, medtem, ko iz Zapisnika naroka 18. 3. 2024 pred sodiščem (listina se nahaja v upravnem spisu) izhaja, da je pooblaščenec toženca v petek, 15. 3. 2024, obvestil o obravnavi, v zvezi s čimer mu je tožnik sporočil, da bo na obravnavo prišel, nato pa z njim ni več kontaktiral, zato pooblaščencu razlogi tožnikove odsotnosti niso znani. Ob povedanem tožnik sodišča ni prepričal o razlogih, da brez svoje krivde ni izpostavil okoliščin zdravstvenega stanja v povezavi s služenjem vojaškega roka. Od 14. novembra 2023, ko je vstopil v Slovenijo do 18. 3. 2024 je minilo že pet mesecev, tožnik je razpolagal tudi s pozivom na služenje vojaškega roka (sodišče glede tega ni imelo razloga, da mu ne bi verjelo) in bi torej lahko najmanj na sodišču izpovedal o tej okoliščini. Tudi ni jasno, kaj je želel povedati s tem, da so razgovor 17. 7. 2024 z njim opravili takoj in da ni imel s seboj dokazov. Toženka mu je omogočila, da je kopijo vpoklica dostavil naslednji dan, to je 18. 7. 2024 (kar očitno ni sporno).

18.Za sodišče je pri presoji ne krivdnih razlogov povedno predvsem to, da tožnik zaslišan v ničemer ni izpovedoval o strahu, da ga vrnejo nazaj v Maroko, kot je namreč trdil v tožbi (in je zato okoliščino služenja vojaškega roka prikrival). Prav tako ni izpovedal, da naj ne bi razumel postopka. Z besedo ni omenil težav z očmi ali opisal postopka pri vojaškem zdravniku v Maroku. Ob koncu zaslišanja je le pojasnil, zakaj iz osebnega prepričanja nasprotuje obveznemu služenju vojaškega roka. Razlogov v ničemer ni povezal z ne okoliščinami zatrjevanega strahu ne iz razloga slabega vida, ki naj bi bil malomarno prezrt. Po oceni sodišča je zdravniški izvid vida, ki ga je pridobil v Sloveniji, tako le poskušal za nazaj prilagoditi kot ekskulpacijski razlog v smislu zdravstvene nezmožnosti za služenje vojaškega roka v njegovi izvorni državi. A, kot povedano, neprepričljivo.

19.Ker tožnik ni izpolnil prvega zakonskega pogoja, to je, da dejstev in dokazov, ki so obstajali že v času prvega postopka, iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogel uveljavljati (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1), se sodišče ni opredeljevalo do tega, ali ti bistveno povečujejo verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite. Že neizpolnitev prvega pogoja je narekovala zavrnitev tožbe.

20.Toženka je pravilno uporabila materialno pravo, ko je zahtevek tožnika za ponovno uvedbo postopka za mednarodno zaščito zavrgla. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodba Vrhovnega sodišča I Up 45/2023, z dne 15. 3. 2023. Vrhovno sodišče se je sklicevalo na Sodbo v zadevi LH (C-921/19) z dne 10. junija 2021, točke 31 do 38 in sodbo v zadevi XY (C-18/20) z dne 9. 9. 2021, točki 33. in 34.

Zveza:

Zakon o mednarodni zaščiti (2017) - ZMZ-1 - člen 64, 64/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.